izpis_h1_title_alt

Vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini
Ličina, Adisa (Avtor), Domajnko, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, Milavec Kapun, Marija (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,12 MB)

Izvleček
Uvod: Nasilje je potrebno v zavesti posameznikov opredeliti kot nesprejemljivo ravnanje za urejanje medsebojnih odnosov. Zelo pogosto se nasilje pojavlja v krogu družine, zato je pomembno, da okolje uvršča družinsko nasilje med nezaželena dejanja in ravnanja. Zdravstveni delavci imajo veliko stika z ljudmi, zato imajo toliko večje možnosti, da nasilje odkrijejo. Namen: Namen diplomskega dela je osvetliti vlogo patronažne medicinske sestre pri prepoznavanju in obravnavanju nasilja v družini ter odgovoriti na raziskovalna vprašanja: Katere modele timske obravnave nasilja v družini poznamo? Kakšna je vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini? Katere družbene skupine se srečujejo s povečanim tveganjem za nasilje v družini? Metode dela: Uporabili smo deskriptivno oz. opisno metodo. Za tehniko zbiranja in analize podatkov smo izbrali pregled literature. Relevantno znanstveno in strokovno literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku v obdobju od leta 2000 do 2016 po ključnih besedah in besednih zvezah: patronažna medicinska sestra, družina, nasilje, družinsko nasilje. Rezultati: Vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini je glede na pregledano literaturo ena od najpomembnejših, saj so one tiste, ki pogosto stopajo v stik s pacientom v domačem okolju. Stik pacienta z zdravstveno službo je pogosto prva in lahko tudi edina priložnost za izhod iz nasilnega odnosa. Praksa in raziskave kažejo, da so predstavniki zdravstva razmeroma slabše odzivni in motivirani za sodelovanje kot drugi člani interdisciplinarnega tima. Po podatkih so ženske v družini, starejše od 65 let, najbolj ogrožena skupina. Največkrat so zlorabljene psihično in fizično, temu sledi zanemarjanje, finančne zlorabe ter spolno nasilje. Razprava in zaključek: Večjo pozornost bi morali nameniti prepoznavanju žrtev nasilja in prijavljanju nasilja s strani zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci bi se morali bolj zavedati, da je prijava nasilja poklicna in državljanska dolžnost vsakega strokovnjaka. S tem bi lahko prispevali tudi k boljšemu zdravju družbe.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:patronažno zdravstveno varstvo, domače okolje, nasilni odnosi
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Leto izida:2017
Število ogledov:57
Število prenosov:9
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na: Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The role of community health nurse in an interprofessional domestic violence team
Izvleček:
Uvod: Nasilje je potrebno v zavesti posameznikov opredeliti kot nesprejemljivo ravnanje za urejanje medsebojnih odnosov. Zelo pogosto se nasilje pojavlja v krogu družine, zato je pomembno, da okolje uvršča družinsko nasilje med nezaželena dejanja in ravnanja. Zdravstveni delavci imajo veliko stika z ljudmi, zato imajo toliko večje možnosti, da nasilje odkrijejo. Namen: Namen diplomskega dela je osvetliti vlogo patronažne medicinske sestre pri prepoznavanju in obravnavanju nasilja v družini ter odgovoriti na raziskovalna vprašanja: Katere modele timske obravnave nasilja v družini poznamo? Kakšna je vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini? Katere družbene skupine se srečujejo s povečanim tveganjem za nasilje v družini? Metode dela: Uporabili smo deskriptivno oz. opisno metodo. Za tehniko zbiranja in analize podatkov smo izbrali pregled literature. Relevantno znanstveno in strokovno literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku v obdobju od leta 2000 do 2016 po ključnih besedah in besednih zvezah: patronažna medicinska sestra, družina, nasilje, družinsko nasilje. Rezultati: Vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini je glede na pregledano literaturo ena od najpomembnejših, saj so one tiste, ki pogosto stopajo v stik s pacientom v domačem okolju. Stik pacienta z zdravstveno službo je pogosto prva in lahko tudi edina priložnost za izhod iz nasilnega odnosa. Praksa in raziskave kažejo, da so predstavniki zdravstva razmeroma slabše odzivni in motivirani za sodelovanje kot drugi člani interdisciplinarnega tima. Po podatkih so ženske v družini, starejše od 65 let, najbolj ogrožena skupina. Največkrat so zlorabljene psihično in fizično, temu sledi zanemarjanje, finančne zlorabe ter spolno nasilje. Razprava in zaključek: Večjo pozornost bi morali nameniti prepoznavanju žrtev nasilja in prijavljanju nasilja s strani zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci bi se morali bolj zavedati, da je prijava nasilja poklicna in državljanska dolžnost vsakega strokovnjaka. S tem bi lahko prispevali tudi k boljšemu zdravju družbe.

Ključne besede:community health nurse, home environment, violent relationship

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj