izpis_h1_title_alt

Podporno vstopanje v življenjski prostor družin
Razpotnik, Špela (Avtor), Turnšek, Nada (Avtor), Rapuš Pavel, Jana (Avtor), Poljšak Škraban, Olga (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/4327/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Skupina avtoric tega članka skupaj s širšo skupino sodelujočih študentk in študentov se od spomladi 2014 posveča raziskovanju ranljivih družin in njihove vpetosti v podporne vzgojno-izobraževalne sisteme. V prvi fazi smo raziskovale predvsem to, s katerimi izkušnjami in izzivi se te družne srečujejo ter kako jih razumejo in rešujejo. V nadaljevanju nas je zanimalo, katere oblike podpore so te družine deležne in kako se mreža podpornih ustanov odziva na potrebe teh družin oz. kakšna je kakovost njihovega vzajemnega sodelovanja. Posebej smo osvetlile obstoječe podporne ponudbe z vidikov vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Ugotovile smo, da v družinah in v njihovo podporo vključenih strokovnih službah obstaja velika stopnja nezadovoljstva v povezavi s sodelovanjem: družine se pogosto počutijo, kot da hodijo od vrat do vrat s svojimi težavami, ki ostajajo nenaslovljene, strokovne službe na drugi strani pa imajo v povezavi z ranljivimi družinami občutek, da njihovim težavam niso kos, da so nerešljive. Obe strani pogosto izražata tudi nezadovoljstvo nad neusklajenim pristopom pri delu z ranljivimi družinami, ki ga imajo različne strokovne službe, saj od družin pogosto pričakujejo zelo raznolike in pogosto tudi nezdružljive izide. Naša ključna ugotovitev je bila, da obstoječe podporne ponudbe potreb ranljivih družin pogosto ne dosežejo ter da bi bilo za dosego in naslovitev njihovih potreb nujno razviti prožnejše in usklajenejše oblike podpore, ki bi se odzivale na zaznane stiske ter izzive v njihovem vsakodnevnem življenju (Razpotnik, Turnšek, Rapuš Pavel in Poljšak Škraban, 2015). V naslednji fazi raziskovanja, v akcijski raziskavi, o kateri poročamo na tem mestu, smo se usmerile v raziskovanje pa tudi podporo razvoju že obstoječih, porajajočih se alternativnih oblik podpore, katerih temeljne značilnosti so: prožnost, prisotnost v vsakodnevnem življenju družine, čim bolj sprotno odzivanje na potrebe, grajenje sodelujočega odnosa, dajanje prednosti dinamiki in potrebam družine pred formalnimi institucionalnimi/organizacijskimi zahtevami. V članku utemeljujemo akcijski razvoj prožnejše in celostnejše oblike podpore družini, katere soiniciatorke smo raziskovalke same, njeni glavni nosilci pa prostovoljke in prostovoljci ter delavke in delavci NVO, ki vstopajo v vsakodnevno življenje družin. V članku opredeljujemo porajajoči se pristop prožne, v vsakodnevno življenje usmerjene podpore, ki jo udejanjajo in o njej poročajo predvsem prostovoljke in prostovoljci, predstavlja pa komplementarno dopolnitev konvencionalnim oblikam podpore družini, ki jo zastopajo in o njej poročajo predvsem predstavnice in predstavniki vzgojno-izobraževalnih in socialnovarstvenih organizacij.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:ranljive družine
Vrsta gradiva:Članek v reviji (dk_c)
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2016
Založnik:University of Ljubljana, Faculty of Education
Št. strani:115-139
Številčenje:6
ISSN:1855-9719
Število ogledov:386
Število prenosov:78
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Lifeworld-oriented family support
Izvleček:
Since the spring of 2014, the authors of this article, joined by a wider group of students, have been dedicated to researching vulnerable families and their involvement with education systems. In the initial phase, we explored the experiences and challenges that these families face and how they understand and address these challenges. Next, we were interested in the forms of support that these families receive, how the network of educational and social welfare services responds to their needs, and the quality of their cooperation. We found that both the families and the expert services experience dissatisfaction when it comes to their cooperation: families often feel that they are being sent from one door to another with their problems, which remain unaddressed, while expert services feel that they cannot cope with the problems of vulnerable families, problems that they view as insoluble. Our pivotal finding is therefore that it is vital to develop more flexible and consistent forms of support that respond to the concerns and challenges of the daily lives of vulnerable families (Razpotnik et al. 2015). In the action research reported on in the present article, we have focused on investigating the development of a newly emerging flexible and comprehensive form of family support that was co-initiated by ourselves (the researchers) and primarily implemented by volunteers and NGO workers. The main characteristics of this support are flexibility, presence in the daily lives of the family, building a cooperative relationship, and prioritising the dynamics and needs of the family rather than the formal demands of organisations and institutions. The article delineates the emerging approach of lifeworld-oriented support, which is implemented and reported on first and foremost by the volunteers involved. Lifeworld-oriented support is a supplementary addition to conventional forms of family support, represented and reported on predominantly by representatives of educational and social welfare organisations.

Ključne besede:vulnerable families

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj