Skupina avtoric tega članka skupaj s širšo skupino sodelujočih študentk in študentov se od spomladi 2014 posveča raziskovanju ranljivih družin in njihove vpetosti v podporne vzgojno-izobraževalne sisteme. V prvi fazi smo raziskovale predvsem to, s katerimi izkušnjami in izzivi se te družne srečujejo ter kako jih razumejo in rešujejo. V nadaljevanju nas je zanimalo, katere oblike podpore so te družine deležne in kako se mreža podpornih ustanov odziva na potrebe teh družin oz. kakšna je kakovost njihovega vzajemnega sodelovanja. Posebej smo osvetlile obstoječe podporne ponudbe z vidikov vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Ugotovile smo, da v družinah in v njihovo podporo vključenih strokovnih službah obstaja velika stopnja nezadovoljstva v povezavi s sodelovanjem: družine se pogosto počutijo, kot da hodijo od vrat do vrat s svojimi težavami, ki ostajajo nenaslovljene, strokovne službe na drugi strani pa imajo v povezavi z ranljivimi družinami občutek, da njihovim težavam niso kos, da so nerešljive. Obe strani pogosto izražata tudi nezadovoljstvo nad neusklajenim pristopom pri delu z ranljivimi družinami, ki ga imajo različne strokovne službe, saj od družin pogosto pričakujejo zelo raznolike in pogosto tudi nezdružljive izide. Naša ključna ugotovitev je bila, da obstoječe podporne ponudbe potreb ranljivih družin pogosto ne dosežejo ter da bi bilo za dosego in naslovitev njihovih potreb nujno razviti prožnejše in usklajenejše oblike podpore, ki bi se odzivale na zaznane stiske ter izzive v njihovem vsakodnevnem življenju (Razpotnik, Turnšek, Rapuš Pavel in Poljšak Škraban, 2015).
V naslednji fazi raziskovanja, v akcijski raziskavi, o kateri poročamo na tem mestu, smo se usmerile v raziskovanje pa tudi podporo razvoju že obstoječih, porajajočih se alternativnih oblik podpore, katerih temeljne značilnosti so: prožnost, prisotnost v vsakodnevnem življenju družine, čim bolj sprotno odzivanje na potrebe, grajenje sodelujočega odnosa, dajanje prednosti dinamiki in potrebam družine pred formalnimi institucionalnimi/organizacijskimi zahtevami.
V članku utemeljujemo akcijski razvoj prožnejše in celostnejše oblike podpore družini, katere soiniciatorke smo raziskovalke same, njeni glavni nosilci pa prostovoljke in prostovoljci ter delavke in delavci NVO, ki vstopajo v vsakodnevno življenje družin. V članku opredeljujemo porajajoči se pristop prožne, v vsakodnevno življenje usmerjene podpore, ki jo udejanjajo in o njej poročajo predvsem prostovoljke in prostovoljci, predstavlja pa komplementarno dopolnitev konvencionalnim oblikam podpore družini, ki jo zastopajo in o njej poročajo predvsem predstavnice in predstavniki vzgojno-izobraževalnih in socialno-varstvenih organizacij.
|
