izpis_h1_title_alt

Samopodoba specialnih in rehabilitacijskih pedagogov v primerjavi z učitelji razrednega pouka : magistrsko delo
Dovečar, Anja (Avtor), Jerman, Janez (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/4309/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V magistrskem delu ugotavljam, kakšno samopodobo imajo specialni in rehabilitacijski pedagogi ter kakšno učitelji razrednega pouka. S pomočjo primerjave sem poskušala ugotoviti, na katerih področjih imajo boljšo in na katerih področjih slabšo samopodobo. V teoretičnem uvodu predstavljam definicije in opredelitve pojma samopodoba, komponente in področja samopodobe, samopodobo pedagoškega delavca, dejavnike, ki vplivajo na samopodobo pedagoških delavcev, vpliv samopodobe na poučevanje in na samopodobo učencev, načine spodbujanja dobre samopodobe pri pedagoških delavcih in učencih. Na kratko pa predstavljam tudi delo učiteljev razrednega pouka in specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Samopodobo in področja samopodobe sem raziskovala z Lestvico učiteljeve samopodobe (TECON) in Vprašalnikom za ugotavljanje samopodobe učiteljev in vzgojiteljev. Vzorec je sestavljen iz 85 oseb, od tega je 60 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in 25 učiteljev razrednega pouka. Rezultati so pokazali, da je samopodoba specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in učiteljev razrednega pouka na splošno dobra, med obema skupinama ni statistično pomembnih razlik. Specialni in rehabilitacijski pedagogi imajo na vseh področjih, razen na področju fizične varnosti, dobro samopodobo. Učitelji razrednega pouka pa imajo dobro samopodobo na vseh področjih. Statistično pomembna povezava se je pokazala pri odnosu samopodobe in delovne dobe, izkazalo se je, da se samopodoba z delovno dobo izboljšuje. Na področju identitete pa je hi kvadrat test prav tako pokazal statistično pomembne razlike med obema preučevanima skupinama, saj ima bistveno več specialnih in rehabilitacijskih pedagogov slabo samopodobo kot pa učiteljev razrednega pouka. Ugotovila sem, da je samopodoba učiteljev razrednega pouka in specialnih in rehabilitacijskih pedagogov dobra, da je potrebno paziti na področje fizične varnosti obeh skupin ter pomagati učiteljem začetnikom razvijati dobro samopodobo in jim nuditi več opore in mentorstva pri delu, prav tako pa opozarjati in izobraževati učitelje o pomenu zdrave samopodobe za poučevanje in kvaliteto življenja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:specialni in rehabilitacijski pedagogi, učitelji razrednega pouka, primerjava
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2016
Založnik:[A. Dovečar]
Št. strani:VI, 63 str., [4] str. pril.
UDK:376.011.3-051(043.2)
COBISS.SI-ID:11400009 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:444
Število prenosov:157
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Self-image of special education teachers in comparison to primary school teachers
Izvleček:
In my master thesis, I note self-image of special education teachers and primary school teachers, I compare them and determine in which areas their self-image is good and in which poor. In the theoretical introduction, there are the definitions of self-image, components and areas of self-image, the self-image of teachers, factors that affect the self-image of teachers, the impact of self-image on teaching and on the self-image of students, ways of promoting positive self-image in teachers and students. In short, I also present the work of primary school teachers and special education teachers. I explored the self-image and areas of self-image with Teacher confidence scale (TECON) and Questionnaire to Determine the Self-Image of Teachers. The sample is composed of 85 people, of whom 60 are special education teachers and 25 primary school teachers. The results show that the self-image of special education teachers and primary school teachers is generally good, between the groups there were no statistically significant differences. The special education teachers have good self-image in all areas, except in the area of physical security. On the other hand, primary school teachers have good self-esteem in all dimensions of self-image. A statistically significant relationship was found in the relationship of self-image and years of service; it turned out that the self-image in relation to the years of work improves. In the field of identity, the chi-square test showed a statistically significant difference between the two studied groups, since significantly more special education teachers show poor self-esteem in comparison to primary school teachers. To sum up, my main findings are that special education teachers and primary school teachers have good self-image, but we have to pay attention in the field of physical security of both groups and help young teachers to develop good self-image and provide them with more support and mentoring. We also have to educate teachers about the importance of healthy self-image and its impact on teaching and the quality of life.

Ključne besede:self-concept, special school teacher, samopodoba, specialni pedagog

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj