Zasnova pričujočega dela temelji na povezavi med motnjami v nevrološkem razvoju in s starostjo povezano nevrodegeneracijo. Z vedno večjim številom starejšega prebivalstva se soočamo tudi z vedno večjim številom dementnih bolnikov z resnimi kognitivnimi motnjami. Vendar pa do današnjega dne še vedno ni kliničnih označevalcev, ki bi pripomogli k napovedi kdo in kdaj bo nekdo razvil tovrstno okvaro.
Nedavne raziskave so pokazale, da bodo praktično vsi posamezniki z genetskim vzrokom duševne prizadetosti (posamezniki z Downovim sindromom (DS)) tekom svojega življenja skoraj zagotovo razvili patologijo, podobno Alzheimerjevi bolezni (AD). Na podlagi tega je bila predlagana povezava med nevrološkim razvojem in staranjem. Pravzaprav obstajajo tudi študije, ki poročajo o prehodni fiziološki fosforilaciji na nekaterih epitopih proteina tau med normalnim razvojem možganov. Ti epitopi so v možganih ljudi z AD običajno hiperfosforilirani.
Cilj pričujoče raziskave je bil raziskati vzorce tau fosforilacije pri normalnem razvoju in v možganih posameznikov z DS med zgodnjim obdobjem razvoja možganov do zgodnjega poporodnega obdobja. Rezultati ekperimentalnega dela kažejo kritično izgubo fiziološke fosforilacije tau proteina na številnih z nevrodegeneracijo povezanih predelih proteina (vključujoč Thr-181, Thr-212, Ser-214, Ser-202/Thr-205 in Thr-231) pri posameznikih z DS. Ta rezultat je bil opažen predvsem v rombencefaličnih strukturah in v manjši meri tudi v rostralnih možganskih predelih. Z izjemo subikuluma, razlik v celotni količini tau proteina med skupinama ni bilo. Ti podatki torej nakazujejo na funkcionalno motnjo proteina tau, kot je razvidno iz regijsko-specifične selektivne izgube tau fosforilacije v razvijajočih se možganih posameznikov z DS. Rezultati kažejo, da bi protein tau lahko predstavljal še enega izmed glavnih akterjev, vpletenih v patofiziologijo kognitivne okvare pri posameznikih z DS kot tudi nadaljnjo povezavo z AD.
|