Contemporary globalization and teritorrialisation of society : identity dimension in Serbia

Petrović, Mina (avtor)

Paper starts with the link between contemporary globalisation and processes of de-territorialisation and re-territorialisation of society, which helps understanding the separation of social from state territoriality and increasing importance of other territorial scales (both sub national and supranational) in a numerous social issues. The paper aims to analyse identity dimension of these processes in two aspects. Firstly, it focuses on changing territorial identity of individuals regarding the weakening of their attachment to the nation-state and strengthening of their attachment to other territorial scales, primarily to the immediate local environment and then to supranational one (as EU). Secondly, re-territorialisation of citizens' identity (increasing attachment to place of living in an open and relational manner) is analysed as potentially valuable local developmental resource within globalising societies, as emphasized in EU territorial agenda. Both issues are important for Serbia, as well as for other European post-socialist societies, whose globalisation and recent de-re-territorialisation take place under the significant influence of EU. The analysis relies on empirical data obtained through questionnaire research conducted on a representative sample (N=2557) of citizens in Serbia by Institute for Sociological Research at the Faculty of Philosophy University of Belgrade, in spring 2012. The research findings show that territorial identity of citizens in Serbia develops in accordance to the principles of selective associations and multiple loyalties, but that new localism and glocalism as desirable development resources still have not been sufficiently profiled.

• Jezik: Angleški jezik
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2014
• Št. strani: Str. 131-147, 418-419
• Številčenje: Letn. 51, posebna št.
• PID: 20.500.12556/RUL-85375
• UDK: 332.133.2:352(497.11)
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 33260381
• Datum objave v RUL: 20.09.2016

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik

Izvleček

V članku je najprej izpostavljena povezava med sodobno globalizacijo ter procesi deteritorializacije in reteritorializacije družbe, ki pomaga razumeti ločevanje družbene in državne teritorialnosti ter naraščajoči pomen drugih teritorialnih ravni (tako subnacionalnih kot supranacionalnih) glede na številna družbena vprašanja. Članek poskuša analizirati dimenzijo identitete z dveh zornih kotov. Prvič, osredotoča se na spreminjanje teritorialne identitete posameznikov glede na njihovo pripadnost nacionalni državi in krepitev njihove navezanosti na druge teritorialne ravni, zlasti na neposredno lokalno okolje in nato na supranacionalno okolje (npr. EU). Drugič, analizirana je reteritorializacija državljanove identitete (naraščajoča pripadnost kraju bivanja v odprtem in relacijskem pogledu) kot potencialno pomemben lokalni razvojni vir znotraj globalizirajočih se družb, kot ga izpostavlja tudi Teritorialna agenda EU. Obe vprašanji sta za Srbijo, kot tudi za druge postsocialistične družbe pomembni, saj se sedanja globalizacija in reteritorializacija odvijata pod vplivom delovanja EU. Analiza izhaja iz empiričnih podatkov, ki so bili pridobljeni z raziskavo na reprezentativnem vzorcu populacije srbskih državljanov (N = 2557), ki jo je izvedel Institut za sociološka raziskovanja spomladi 2012. Raziskovalne ugotovitve kažejo, da se teritorialna identiteta prebivalcev Srbije razvija v skladu z načeli selektivnih asociacij in multiplih lojalnosti ter "glokalizma", saj željeni razvojni viri še niso dovolj profilirani.