Dangerous liaisons : the Kennedy assassination, popular culture, and the security dispositif

Majsova, Natalija (avtor)

The text approaches the representative (popular) cultural addresses of the JFK assassination from the point of view of their contribution to the formation of the current security dispositif. This angle allows and prompts the author to highlight an obsession with the issue of conspiracy that permeates the vast majority of assassination analyses, and examine its rationale. Furthermore, the retrospective angle and popular cultural focus allow the text to question the status of the assassination as an inaugural event that signified a change in (political and cultural) epochs. Rather, the author argues that the incorporation of the assassination into popular culture (and politics), in the modes of active spectatorship and a flourishing conspiracy culture, signifies a mild adaptation of a logic that can be traced back to a certain understanding of the project of the Enlightenment.

• Jezik: Angleški jezik
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2013
• Št. strani: Str. 831-846, 909
• Številčenje: Letn. 50, št. 5/6
• PID: 20.500.12556/RUL-85324
• UDK: 316.7:791Kennedy J. F.
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 32432477
• Datum objave v RUL: 20.09.2016

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik

Izvleček

Reprezentativne (popularno) kulturne obravnave atentata na Johna F. Kennedyja v tem tekstu analiziramo z vidika njihovega doprinosa k oblikovanju sodobnega dispozitiva varnosti. Ta zorni kot omogoča in nas napelje k temu, da izpostavimo obsesijo z vprašanjem zarote, ki preči veliko večino analiz atentata na Kennedyja, in preučimo, kaj jo pogojuje ter kako deluje. Retrospektivnost ter popularnokulturni fokus teksta mu omogočata, da preizpraša status atentata kot inavguracijskega dogodka, ki naj bi naznanjal menjavo (politične in kulturne) dobe. V članku ugotavljamo, da umestitev atentata v popularno kulturo (in politiko) v okvirih paradigme aktivnega gledalca ter cvetoče kulture zarote morda nakazuje zgolj rahlo prilagoditev logike, ki jo lahko utemeljimo v določenem razumevanju projekta razsvetljenstva.