Raziskovanje koalicijskega obnašanja je v zadnjih letih vključilo dinamični pristop, ki omogoča ugotavljanje povezave med koalicijskim obnašanjem in različnimi zunanjimi dogodki. Z uporabo tega pristopa lahko na primeru Slovenije ugotavljamo povezanost med ekonomskimi dogodki, kot je gospodarska kriza, in destabilizacijo koalicij v obdobju 2008-2014. Vpliv ekonomskih pokazateljev je zmanjšal možnost rednih ali strateških volitev in povečal verjetnost padcev oz. zamenjav vlad na predčasnih volitvah ali celo brez volitev. Članek predstavi tudi nekaj dodatnih dejavnikov destabilizacije koalicijskih vlad, ki jih (vseh) ni mogoče ustrezno meriti, kot so spremembe v podpori strankam, konflikti med partnerskimi strankami ali znotraj posameznih strank in tudi politika nadnacionalnih organizacij. Dodatno smo ugotavljali, da so bile koalicije z večjim številom partnerskih strank izpostavljene večjim tveganjem in da je bila možnost razpustitve levosredinskih koalicij večja v primerjavi z desnosredinskimi. Takšno koalicijsko obnašanje strank v Sloveniji v obdobju gospodarske krize lahko primerjamo z destabilizacijo koalicijskih vlad v vrsti drugih demokratičnih (novih in starih) držav Srednje Evrope.
|