V okviru mednarodnega bukovega provenienčnega poskusa na Kamenskem vrhu pri Novem mestu so bili v 3 ponovitvah analizirani koreninski sistemi in tipi ektomikorize (ECM) na 3 proveniencah (Val di Sella, Idrija, Nizbor) 7 letnih sadik bukve (Fagus sylvatica L.) in na 5 letnem vzorcu naravnega mladja. Skupno smo pregledali 20.302 korenini, od katerih je bilo 49 % starih, neturgescentnih ali nedoločljivih. Vse korenine so bile mikorizne. Ločili smo 22 različnih tipov ECM, od katerih smo 11 uspeli določiti do vrste ali rodu. Vse tipe smo opisali po morfološko-anatomskih kriterijih, bazidiomicete smo dodatno določevali z molekularnimi metodami. Neidentificirani tipi so tvorili v Slovenski mikorizni molekularni bazi podatkov nove grozde. Izračunani so bili indeksi raznovrstnosti. Največja diverziteta in delež vitalnih ektomikoriznih korenin sta bila ugotovljeni za provenienco iz Idrije. Pokazaleso se manjše razlike med proveniencami glede prisotnosti ektomikorize,kar zahteva nadaljnje raziskave.
|