izpis_h1_title_alt

Metodologija za ocene potencialov lesa v Sloveniji
ID Krajnc, Nike (Avtor), ID Piškur, Mitja (Avtor), ID Ščap, Špela (Avtor), ID Triplat, Matevž (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VIDCRQDX Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Informacije o količinah in potencialih lesa iz slovenskih gozdov so pomembne za vse akterje, vključene v gozdno-lesne verige. Najbolj pomembna zanje je realna in trenutno razpoložljiva količina lesa, ki se lahko ponudi na trgu, kjer je že izvzeta količina lesa, ki se porabi za lastne potrebe v gospodinjstvih. Zato je Gozdarski inštitut Slovenije razvil metodologijo za oceno dejanskih in teoretičnih količin in potencialov lesa, in sicer na primeru hlodov smreke in jelke (srednjega premera od 20%59 cm), na primeru hlodov listavcev ter za les slabše kakovosti. Dejanski tržni potencial temelji na podatkih o povprečni količini lesa, ki je bila letno posekana v obdobju 2009%2013 in se je v tem času ponujala na trgu. Teoretični tržni potencial pa je maksimalna količina lesa, ki bi jo lahko posekali in ponudili na trgu in bi pri tem še zagotavljali trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Rezultati količin in potencialov hlodov so prikazani v merski enoti neto kubični metri (m3 brez skorje), medtem ko so količine in potenciali lesa slabše kakovosti prikazani v merski enoti tona absolutne suhe snovi (tss). Na osnovi razvite metodologije ocenjujemo, da znaša dejanska neto količina hlodov smreke in jelke (premera 20-59 cm in brez skorje), ki je v obdobju 2009-2013 vstopila na trg, 1.240.000 m3/letno. Ocena teoretične neto količine hlodov listavcev, ki bi lahko letno vstopila na trg, je 410.000 m3, dejansko pa na trg vstopa le 50 % teh količin. Največje razlike med ocenjenimi potenciali in količinami, ki so dejansko vstopile na trg, so pri lesu slabše kakovosti. Tako je ocena skupne teoretične količine lesa slabše kakovosti 1.450.000 tss/letno, dejansko pa je na trg stopilo le 32 % te količine. Rezultati kažejo na nizko izkoriščenost lesa iz slovenskih gozdov, še posebej to velja za gozdove v zasebni lasti. Pri interpretaciji teh rezultatov pa je treba biti previden, saj je v analizah upoštevan le evidentiran posek, tako da so v realnosti količine, ki vstopajo na trg, verjetno večje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:modeli, okrogli les, količine lesa, trg, hlodi, les slabše kakovosti, kakovovst lesa, Slovenija
Vrsta gradiva:Znanstveno delo
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2014
Št. strani:Str. 27-40
Številčenje:[št.] 105
PID:20.500.12556/RUL-82900 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*83:630*7(497.4)(045)=163.6
ISSN pri članku:2335-3112
COBISS.SI-ID:4108198 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.08.2016
Število ogledov:1864
Število prenosov:440
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Silvae et Ligni
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:2335-3112
COBISS.SI-ID:266761216 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The methodology for wood potential assessment in Slovenia
Izvleček:
The information on wooden potentials from Slovenian forests is important for all stakeholders involved in the forest-wood chain (such as enterprises engaged in purchasing, processing or sales of roundwood, pulp industry, CHP plants ...). For these stakeholders, the actual amounts of wood appearing on the market are relevant. Thus the amount of wood consumed by forest owners for their own needs should be excluded. The Slovenian Forestry Institute has developed its own methodology for the evaluation of the actual and theoretical estimates of the quantities of timber. This article presents the potentials of both coniferous and deciduous roundwood as well as wood of lower quality. The actual potentials are based on the five-year averages (2009-2013) of wood that had previously been marked by district foresters for harvesting and at that time appeared on the market. The theoretical potentials, on the other hand, delineate the maximum amount of wood that can be harvested annually and sold on the market, while providing for sustainable forest management at the same time. The results are given in net cubic metres (m3 without bark) and oven-dry tons (ODT) when dealing with energy potential of lower-quality wood. The results show that in the case of spruce and fir trees the actual net quantity of roundwood on the market amounts to 1,239,000 m3. The assessment of theoretically marketable potentials of deciduous roundwood is 410,000 m3, while the actual amount of the deciduous roundwood on the market is 206,000 m3. In the case of lower-quality wood, the assessment of the total theoretically marketable potential is 1,443,000 ODT, while the assessment of the actual potentials on the market amounts to 468,000 ODT. The results indicate a low utilization rate of Slovenian forests, especially as far as privately owned forests are concerned. Still, we should be cautious in interpreting the results, as the analyses of the actual potential consider only the timber that was marked for harvesting by district forester, while in reality the harvested quantities are likely to be greater especially in privately owned forests.

Ključne besede:model, quantities of roundwood, market, logs, lower-quality wood

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj