Cilj te razprave je premisliti vprašanje primernosti izstopajočega in v poslovnem svetu vedno bolj prisotnega (tržnega) komuniciranja o družbeni odgovornosti podjetij (DOP). Čeprav se zdi, da gre za smotrno aktivnost podjetij, se dogaja, da v mnogih kulturah deležniki tako početje razumejo kot nepotrebno bahaštvo. Konceptualni prispevek temelji na kritični primerjavi med različnimi tradicijami izstopajočega komuniciranja in nekomuniciranja o DOP. K razpravi je dodana še študija primera, ki naj dodatno pojasni 'samoumevni' pristop k DOP. Ugotavljamo, da lahko zadržanost do nepotrebnega bahaštva na tem področju izvira iz kulture, religije, zakonodaje in kot kaže naš primer tudi iz ideologije.
|