Magistrsko delo se osredotoča na stopnjo informacijske pismenosti knjižničarjev in študentov v Srbiji. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo informacijske pismenosti omenjenih dveh skupin. V raziskavi so zraven teh dveh ciljnih skupin (knjižničarjev in študentov) analizirane tudi seminarske naloge študentov. Anketiranci prihajajo iz štirih različnih fakultet (Fakulteta za ekonomijo in management, Fakulteta za filozofijo, Fakulteta za medicino ter Pravna fakulteta) in knjižnice Matice Srbske. Anketiranih je bilo 27 knjižničarjev, 100 študentov prvega in 101 študent četrtega letnika fakultete. Analizirane seminarske naloge so pripadale študentom Pravne fakultete, kar pomeni, da dobljeni rezultati veljajo samo za to fakulteto. Podatki so bili zbrani s pomočjo dveh različnih raziskovalnih metod, ankete in analize vsebine seminarskih nalog. Anketni vprašalnik je bil izdelan v skladu s kazalci uspešnosti Standardov za informacijsko pismenost za visoko šolstvo. Opravljena je bila primerjava rezultatov med študenti prvega in četrtega letnika študija. Prav tako je bila opravljena primerjava med knjižničarji na eni in študenti na drugi strani. Raziskava je pokazala, da je potrebno izdelati načrt, kako vzbuditi zanimanje visokošolskih izobraževalnih inštitucij za informacijsko pismenost in za njen pomen za celotni izobraževalni sistem. Cilj raziskave je predlagati visokošolskim izobraževalnim inštitucijam, da v urnike dodiplomskega študija uvrstijo nov predmet z imenom Osnove informacijske pismenosti.
|