Prispevek obravnava spremembe v zgradbi naravnih gorskih gozdov, ki nastajajo z naraščajočo nadmorsko višino. V obeh višinskih prerezih Dleskovške planote so zajeti značilni sestoji, od gorskega vegetacijskega pasu do gornje gozdne meje. Študija razkriva ekološko stabilnost ohranjenih gorskih gozdov ter njihovo visoko aktivnost pri oblikovanju notranjega in zunanjega okolja. Rezultati kažejo, da je posnemanje naravnih zgradb in regeneracijskih procesov pri negovanju gospodarskih gozdov nadvse smiselno in potrebno.
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Ključne besede: | naravni gozd, gorski gozd, zgradba sestoja, priraščanje sestoja, ekološka regeneracija gozda, mrtva lesna masa, Savinjske Alpe, Slovenija |
---|
Vrsta gradiva: | Znanstveno delo (r2) |
---|
Tipologija: | 1.01 - Izvirni znanstveni članek |
---|
Organizacija: | BF - Biotehniška fakulteta |
---|
Leto izida: | 1995 |
---|
Založnik: | Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdarstvo in oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete |
---|
Št. strani: | str. 5-44 |
---|
Številčenje: | 46 |
---|
UDK: | 630*22:630*53(497.4Savinjske Alpe) |
---|
ISSN pri članku: | 0351-3114 |
---|
COBISS.SI-ID: | 16038  |
---|
Število ogledov: | 605 |
---|
Število prenosov: | 125 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
|
Skupna ocena: | (0 glasov) |
---|
Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
---|
:
|
|
---|
Objavi na: |  |
|