Federalizem in subsidiarnost

Brezovšek, Marjan (avtor)

Federalizem in subsidiarnost sta sicer v določenih medsebojnih odnosih, vendar pa ne sovpadata. Federalizem se nanaša na strukturo procesa odločanja, s koordinacijo in sodelovanjem različnih avtonomij. Subsidiarnost je povezana z alokacijo nalog (zadev) v okviru dane politične strukture. Načelo subsidiarnosti ni nujno uresničevati le v okviru federalizma je pa to najbrž res najbolje. Podobno kot federalizem tudi subsidiarnost ni pravni ampak politični koncept. Primer Evropske unije kaže, da Maastrichtska pogodba precej nejasno in nedoločno formulira koncept subsidiarnosti. Subsidiarni federalizem je sredstvo za uveljavitev necentralističnih odnosov, vzajemnega priznavanja, vsestranskih pogajanj in prednosti ne samo za nacionalne države, ampak tudi za regije, občine, nevladne organizacije in državljane.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: subsidiarnost, federalizem, Evropska skupnost, maastrichtski sporazum
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Založnik: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani
• Leto izida: 1994
• Št. strani: Str. 24-32
• Številčenje: Let. 31, št. 1/2
• PID: 20.500.12556/RUL-65833
• UDK: 32
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 193885
• Datum objave v RUL: 10.07.2015

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: (primer Evropske unije)