Proučevanje restrikcijskega polimorfizma dolžine končnih fragmentov (T-RFLP) tarčnih genov se na področju mikrobne ekologije pričelo šele pred desetletjem. Metoda je hitro postala zelo priljubljena zaradi svoje filogenetske ločljivosti in enostavne analize velikega števila vzorcev. Razvoj priprave vzorcev, zajemanja podatkov, obdelave in standardizacije metod analize so v veliki meri obkrožale silovite razprave. Raziskovalci so tako na vsaki stopnji kritično preizkusili veliko število različnih pristopov. Danes kombinacija tehnik, kot so prag variabilnih deležev, koeficient Bray-Curtis v ne-merskem večdimenzionalnem umerjanju predstavlja ravnotežje med odstranjevanjem suma in zadrževanjem informacij. Tako je nastalo zelo uporabno orodje z relativno enostavno interpretacijo za proučevanje tipizacijskih profilov T-RFLP mikrobnih združb. Njegova trenutna stopnja dovršenosti in predvidene razvojne izpopolnitve v prihodnosti kažejo na velik potencial tega orodja na področju mikrobne ekologije. Hkrati pa bo potrebno uveljaviti tudi bolj standardizirane in bolje kontrolirane izvedbe posameznih stopenj tipizacije mikrobnih združb s T-RFLP.
|