Zidovi in zakrivala: transformacije ženske prostorske mobilnosti v pogojih sekluzije

Weber, Irena (avtor)

Članek obravnava strategije, s pomočjo katerih se rešujejo zadrege prostorskih interakcij v pogojih segregacije v Iranu. Osredotoča se na kompleksno institucijo začasne poroke, ki med drugim omogoča šiitskim ženskam redefiniranje gibanja znotraj prostorov in na potovanjih. Institucija začasne poroke, "poroke iz užitka", mut'a izhaja iz predislamske arabske tradicije, danes pa jo uradno prakticirajo šiiti. Legalno priznana je le v Iranu, pod imenom sigheh. Začasna poroka je pogodba med moškim in neporočeno žensko, ki je lahko devica, ločenka ali vdova. Ta pogodba podeli partnerjema začasen status poročenih oseb. Pogodba obstaja v dveh oblikah, v začetni seksualni oziroma realni obliki in v neseksualni, nominalni oziroma fiktivni obliki. Neseksualna začasna poroka je namenjena predvsem manipulaciji družbeno definiranih (vidnih in nevidnih) meja v prostoru, vključno z zapovedjo zakrivanja. Institucija začasne poroke ni fiksna praksa, temveč je podvržena reinterpretacijam in kulturnim improvizacijam, ki pogojujejo transformacije ženske prostorske mobilnosti.

• Jezik: Slovenski jezik
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2002
• Št. strani: Str. 195-203
• Številčenje: Let. 39, št. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-5668
• UDK: 316.3
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 21238365
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Neznan jezik

Izvleček

The article deals with the strategies used to cope with difficulties of spatial interaction under the specific condition of seclusion in contemporary Iran. It is focused on the complex institution of temporary marriage that among other things allows local women to re-define spatial mobility within the local space and while travelling. Temporary marriage mut'a is a part of thepre-Islamic Arabic tradition and is practiced today among the Shiites while it is legally recognized only in Iran under the name sigheh. Temporary marriage is a contract between a man and an unmarried woman that is a virgin, divorcee or a widow. It renders a temporary legal status to both partners and exists in two different forms: the original sexual or the "real" form and the non-sexual or the "fictive" form. The non-sexual form is used mainly to manipulate socially defined (visible and invisible) spatial boundaries, the rule of veiling included. Institution of temporary marriage is not a fixed practice it is rather a subject to reinterpretation and cultural improvisation that influence transformation of female spatial mobility.