izpis_h1_title_alt

Analiza stanja lišajev v popisu stanja gozdov v letu 2007
Batič, Franc (Avtor), Kastelec, Damijana (Avtor), Skudnik, Mitja (Avtor), Kovač, Marko (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CYUXOQDE Novo okno

Izvleček
Obrast epifitskih skorjastih, listastih in grmičastih lišajev je bila popisana v okviru standardizirane mreže na izbranem številu primerljivih drevesnih vrst na ploskvah popisa stanja gozdov leta 2007. Prikazana je pokrovnost skorjastih, listastih in grmičastih lišajev kot mediana pokrovnosti za vse skupine drevesnih vrst in pokrovnost skorjastih lišajev za bukev in listastih za smreko po razredih pokrovnosti. Na splošno je obrast slaba; največja je pri skorjastih lišajih in najslabša pri grmičastih. Ploskve z večjo lišajsko obrastjo so predvsem na območjih, oddaljenih od virov onesnaženja zraka. Ploskve s slabo obrastjo so na območjih, kjer je večji vpliv lokalnega onesnaženja ali daljinskega vnosa zračnih onesnažil. Lišajska obrast vseh treh rastnih tipov se veča s starostjo sestoja, preostali sestojni parametri pa tudi rastiščni značilno ne vplivajo na obrast. Dokaj slaba obrast gozdnega drevja z epifitskimi lišaji je še vedno posledica zračnega onesnaženja, kljub sanaciji večjih emitentov žveplovih spojin. Vzrok je verjetno še vedno veliko onesnaženje z dušikovimi spojinami iz prometa, termoenergetskih in industrijskih virov, kmetijstva in drugih virov. V določenem obsegu je slabše stanje epifitske lišajske obrasti tudi posledica uporabljene metode, v kateri je popis lišajev narejen le na spodnjem delu debla dreves, kjer svetlobne razmere pogosto niso ugodne za rast lišajev.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gozdovi, popis stanja, gozdna inventura, epifitski lišaji, bioindikatorji, onesnaženje zraka, Slovenija
Vrsta gradiva:Znanstveno delo (r2)
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2011
Založnik:Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije
Št. strani:str. 312-321
Številčenje:Letn. 69, št. 5/6
UDK:630*17:630*52"2007"(497.4)(045)=163.6
ISSN pri članku:0017-2723
COBISS.SI-ID:3158694 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:279
Število prenosov:132
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na: Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Gozdarski vestnik
Skrajšan naslov:Gozd. vestn.
Založnik:Zveza gozdarskih društev Slovenije
ISSN:0017-2723
COBISS.SI-ID:3736834 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of epiphytic lichen vegetation in forest inventory carried out in 2007
Izvleček:
Epiphytic lichen cover of crustose, foliose and fructicose lichens has been assessed within the standardized grid laid on trunks of the chosen, comparable tree species on the plots of forest inventory in 2007. Median cover of crustose, foliose and fructicose epiphytic lichens are presented in grouped analyses for all trees. The cover of crustose lichens is presented additionally for common beech and the cover of foliose lichens for Norway spruce. Generally, the epiphytic lichen cover is poor, the richest is the cover of crustose and the poorest is the cover offructicose lichens. Plots with major lichen cover are situated in remote areas with cleaner air while plots with minor epiphytic lichen cover are situated in areas affected by local sources of air pollution, some also in areas where transboundary input of air pollutants takes place. Epiphytic lichen cover increases slightly with the age of the forests stands, other stand and site parameters have no major influence. In spite of the reduction of air pollution by sulphur compounds in the last two decades in Slovenia the epiphytic lichens cover in forests remains poor. The most probable reason is the persisting air pollution by nitrogen compounds from traffic, thermal power plants, industry, agriculture and other sources. The worsened state of the epiphytic lichen cover is, to a certain extent, also the consequence of themonitoring method in which the epiphytic lichens are assessed only in the lower part of tree trunks where light conditions are not always suitablefor their growth.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj