Giddensova teorija strukturacije: zagate teoretskega eklekticizma

Stanković, Peter (avtor)

Eden pomembnejših metateoretskih premikov v sodobni sociološki teoriji v zadnjih desetletjih je iskanje takšnih analitičnih nastavkov za pojasnjevanje družbenih razmerij in procesov, ki bi presegli pristranskosti in redukcionizme klasične sociologije. Sociologi se pri tem najpogosteje zatekajo k teoretski strategiji sintetičnega in integrativnega upoštevanja različnih metateoretskih poudarkov in ravni analize. Implicitna predpostavka pri tem je, da tovrstna teoretska povezovanja odpirajo vrata kompleksejši in s tem tudi spoznavno prodornejši sociološki analizi. Avtor članka poskuša v tem kontekstu na primeru Giddensove strukturacijske teorije opozoriti, da uspešna integracija oziroma sinteza sama po sebi nikakor še ne zagotavlja spoznavno močne teorije. Anthony Giddens je namreč v integrativni gorečnosti pri gradnji svoje teorije uporabil tako zelo številne teoretske koncepte in rešitve iz najrazličnejših socioloških in filozofskih šol, da mu spričo takšnega neselektivnega eklekticizma nenehno uhajajo smiselne in vzročne povezave med vsemi temi nakopičenimi koncepti. Avtor članka glede na to pozove k večji previdnosti pri združevanju konceptov iz različnih teoretskih tradicij, prav tako pa tudi opozori na potrebo po posvečanju pozornosti ohranjevanju logične koherentnosti in vsebinske povezanosti argumentov v procesu gradnje integrativnih oziroma sintetičnih teorij.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: eklekticizem, družbene vede, družboslovne študije, družbena struktura, teorije
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2000
• Št. strani: Str. 455-474
• Številčenje: Let. 37, št. 3
• PID: 20.500.12556/RUL-5478
• UDK: 316.2
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 19929949
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

STANKOVIĆ, Peter, 2000, Giddensova teorija strukturacije: zagate teoretskega eklekticizma. Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja [na spletu]. 2000. Vol. 37, no. 3, p. 455–474. [Dostopano 25 april 2025]. Pridobljeno s: http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20003stankovic.PDF

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Neznan jezik

Izvleček

One of the most important shifts which have occured in the sociological theory in recent decades, is intensive focus on the search for analytical solutions in order to overcome 'reductionisms' of classical sociology. Most common strategy employed by the sociologists in this context is theoretical synthesis or integration of different metatheoretical assumptions and levels of analysis. Implicit assumption behind this is that such endeavours should bring sociological theory to the state of greater complexity, and consequently, to the advanced stage of theorizing. However, on the example of the Anthony Giddens' structuration theory the author argues that successful theoretical integration or synthesis does not necesserily mean already a heuristically strong theory. Namely, Giddens has in his integrative zeal combined so many different theoretical concepts and solutions from vast variety of the sociological and philosophical traditions that his theory seriously lacks coherent and meaningful causal relations between the accumulated notions. According to this the author concludes that in attempts at theoretical synthesis and integration much greater deal of attention should be devoted to the issue of logical coherence and meaningful relations between the newly established links between the concepts.

• Ključne besede: eclecticism, social sciences, social studies, social structure, theories