izpis_h1_title_alt

Vpliv svetlobnih razmer na razrast bukovih gošč v podgorskih bukovih gozdovih : diplomsko delo - univerzitetni študij
ID Jenko, Aleksander (Avtor), ID Diaci, Jurij (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (6,34 MB)
MD5: F2236ED57DEEE86DD4EBDBF86F412CB0
PID: 20.500.12556/rul/37e9e98d-831d-4ef1-86f3-e49d27cc2339

Izvleček
Z namenom, da bi raziskali domnevni negativni vpliv zastiranja krošenj na razrast ter kakovost bukovih osebkov v razvojni fazi gošce, smo v GGO Novo mesto v GE Soteska na rastišcih Lamio orvale-Fagetum izlocili 60 ploskev treh velikosti vrzeli ter v vsaki analizirali 200 osebkov. Gošca je bila nenegovana. Na vsaki ploskvi smo ugotavljali naslednje kazalnike: gostota dreves, gostota gornjega sloja ter relativno jakost sevanja (RJO). Pri vsakemuod 600 osebkov smo analizirali višino, premer, višinski prirastek ter ugotavljali kazalce kakovosti kot so širina krošnje v dveh smereh, število živih in mrtvih vej, odklon od vertikale, krivost, tip rasti. Razmere kažejo, da je zaradi malopovršinskega gospodarjenja malo dostopne svetlobe. Tako smo oblikovali dva razreda RJO. V razmerah polne osvetlitve (RJO 67-92 %) kakovostni znaki gošc v nasprotju s pricakovanjem niso bili izrazito negativni. Delež osebkov z enim terminalnim poganjkom je bil tu najvecji, vitkostno razmerje ugodno, prisotne pa so bile daljše krošnje. Pri podrobni analizi šibke jakosti svetlobe smo ploskve razdelili v tri RJO razrede vrednosti od 0-29 %. V takšnih razmerah se je, v primerjavi z razmerami polne osvetlitve, pojavilo najvec dvovrhatih osebkov. V RJO razredu 0-9 % je bil delež takšnih osebkov nekoliko manjši. Ugodno je bila izražena plošcina krošenj ter dolžina cistega debla. Silaška rast je bila najmanj izrazita. Negativne lastnosti pri šibki osvetljenosti so se pokazale predvsem pri krivosti ter odklonu od navpicne rasti, višinski prirastki so bili nižji, vitkostno razmerje je bilo višje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:svetlobne razmere, bukova gošča, razrast, jelovo-bukovi gozdovi
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Jenko]
Leto izida:2007
Št. strani:X, 91 str.
PID:20.500.12556/RUL-37852 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630
COBISS.SI-ID:1950886 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.07.2015
Število ogledov:1472
Število prenosov:258
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Light effects on beech saplings architecture in silver fir - beech forests
Izvleček:
Z namenom, da bi raziskali domnevni negativni vpliv zastiranja krošenj na razrast ter kakovost bukovih osebkov v razvojni fazi gošce, smo v GGO Novo mesto v GE Soteska na rastišcih Lamio orvale-Fagetum izlocili 60 ploskev treh velikosti vrzeli ter v vsaki analizirali 200 osebkov. Gošca je bila nenegovana. Na vsaki ploskvi smo ugotavljali naslednje kazalnike: gostota dreves, gostota gornjega sloja ter relativno jakost sevanja (RJO). Pri vsakemuod 600 osebkov smo analizirali višino, premer, višinski prirastek ter ugotavljali kazalce kakovosti kot so širina krošnje v dveh smereh, število živih in mrtvih vej, odklon od vertikale, krivost, tip rasti. Razmere kažejo, da je zaradi malopovršinskega gospodarjenja malo dostopne svetlobe. Tako smo oblikovali dva razreda RJO. V razmerah polne osvetlitve (RJO 67-92 %) kakovostni znaki gošc v nasprotju s pricakovanjem niso bili izrazito negativni. Delež osebkov z enim terminalnim poganjkom je bil tu najvecji, vitkostno razmerje ugodno, prisotne pa so bile daljše krošnje. Pri podrobni analizi šibke jakosti svetlobe smo ploskve razdelili v tri RJO razrede vrednosti od 0-29 %. V takšnih razmerah se je, v primerjavi z razmerami polne osvetlitve, pojavilo najvec dvovrhatih osebkov. V RJO razredu 0-9 % je bil delež takšnih osebkov nekoliko manjši. Ugodno je bila izražena plošcina krošenj ter dolžina cistega debla. Silaška rast je bila najmanj izrazita. Negativne lastnosti pri šibki osvetljenosti so se pokazale predvsem pri krivosti ter odklonu od navpicne rasti, višinski prirastki so bili nižji, vitkostno razmerje je bilo višje.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj