Analiza sprememb namenske rabe prostora glede na izbrane kazalnike na primeru občin Črenšovci, Turnišče in Tišina v izbranem časovnem obdobju : diplomska naloga

Fink, Tina (avtor), Zavodnik Lamovšek, Alma (mentor), Foški, Mojca (komentor)

V diplomski nalogi je predstavljena analiza sprememb namenske rabe prostora na primeru občin Črenšovci, Turnišče in Tišina. Analiza je bila izvedena na podlagi občinskih prostorskih aktov med letoma 2003 (prostorske sestavine Dolgoročnega plana obravnavane občine) in 2010 (Občinski prostorski načrt obravnavane občine). Pred začetkom izvedbe analize smo proučili prostorsko zakonodajo in na podlagi pravilnikov izdelali primerjalno preglednico kategorij namenske rabe prostora. Ta nam je v nadaljevanju omogočala izdelavo bilance površin za vsako posamezno občino. Spremembe smo ugotavljali tudi s pomočjo izbranih socio-ekonomskih kazalnikov, in sicer: število stanovanjskih, centralnih, proizvodnih, zelenih in prometnih površin na prebivalca idr. Rezultati so pokazali manjše povečanje stavbnih zemljišč, ki je zaradi zaokroževanja meja naselij in zapolnitve še nezazidanih stavbnih zemljišč, usklajeno s cilji ZPNačrt-a (Zakon o prostorskem načrtovanju, 2007). Širitev naselij je predvidena samo v romskih naseljih zaradi povečanega števila tamkajšnjega prebivalstva. Avtocestna povezava Murska Sobota – Lendava je povzročila največje odstopanje stavbnih zemljišč med občinskima prostorskima aktoma in hkrati uničenje najboljših kmetijskih zemljišč. S to ugotovitvijo smo zanikali trditve ARSO (ARSO, 2011) o uničenju najboljših kmetijskih zemljišč na račun stanovanjske gradnje in trgovine. V dveh obravnavanih občinah (Črenšovci in Tišina) je prišlo do renaturacije, in sicer s spremembo neizkoriščenega prostora namenjenega gospodarski coni v kmetijsko zemljišče ter z zmanjšanjem robnega dela naselja. V sklepnem delu diplomske naloge ugotavljamo, da je trend širitve namenske rabe prostora usklajen s trendom demografskega in gospodarskega razvoja, saj se ob negativnem demografskem trendu ne povečujejo stanovanjske površine. Ob visoki stopnji brezposelnosti je opaziti povečanje območij namenjenih gospodarskim in proizvodnim površinam. V nadaljevanju bi bilo smiselno rezultate analize primerjati s spremembami dejanske rabe površin in tako slediti uresničitvam ciljev znotraj občinskih prostorskih aktov.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: geodezija, diplomska naloga, UNI, namenska raba prostora, prostorska zakonodaja, občinski prostorski akti, kazalniki, Občina Črenšovci, Občina Turnišče, Občina Tišina, graduation thesis, geodesy, land use, spatial legislation, municipal spatial acts, indicators, Municipality of Črenšovci, Municipality of Turnišče, Municipality of Tišina
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [T. Fink]
• Leto izida: 2013
• Št. strani: XII, 98 str., 23 pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-32713
• UDK: 711.1:352(497.4)(043.2)
• COBISS.SI-ID: 6291041
• Datum objave v RUL: 10.07.2015

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Analysis of land use changes based on the selected parameters in municipality Črenšovci, Turnišče and Tišina in a given time period

Izvleček

The diploma paper analyses changes in the intended use of space in the selected municipalities of Črenšovci, Turnišče and Tišina. The analysis was based on municipal spatial acts applicable between 2003 (Spatial constituents of the long-term plans of the respective municipalities) and 2010 (Municipal spatial plans of the respective municipalities). The legislation was studied prior to carrying out the analysis, and a comparative table of intended spatial use categories was prepared on the basis of the regulations, which further enabled a draft of surface inventories for each municipality. The changes were also established with the aid of selected socio-economic indicators, such as the number of residential, central, production, green and transport surfaces per capita, and others. The results revealed a minor increase in construction land, which was harmonised with the objectives of ZPNačrt (Spatial Planning Act, 2007) due to the fixing of settlement boundaries and building on construction land plots that had not yet been built up. Only Roma settlements are expected to expand, due to the increasing population. The Murska Sobota-Lendava motorway connection revealed the greatest non-compliance in construction land recorded in both municipal spatial acts; it also resulted in the destruction of the best agricultural land. This finding rebutted ARSO claims (ARSO, 2011) that the destruction of the best agricultural land was the result of residential and commercial construction. Renaturation took place in two of the municipalities (Črenšovci and Tišina) i.e. with the conversion of unutilised space intended for commercial zones into agricultural land and by minimising the marginal section of the settlements. In the final part of diploma paper we find that the expansion trend of the intended use of space is consistent with the trend of demographic and economic development, as the negative demographic trend does not increase the living area. With the high unemployment rate there is increase in areas earmarked for economic and productive land. It would be reasonable to compare the result of analysis with the changes in actual land use and in that way follow the objectives within the municipal spatial planning documents.