izpis_h1_title_alt

Minerals management in silvopastoral system of karst pasture
ID Vidrih, Matej (Avtor), ID Vidrih, Tone (Avtor), ID Pogačnik, Milan (Avtor), ID Kompan, Drago (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://aas.bf.uni-lj.si/zootehnika/94-2009/PDF/94-2009-2-159-166.pdf Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
A survey of mountain pasture topsoil was undertaken first to set up field experiment in karst region on effects of applied P on minerals concentration in herbage. Content of SOM, C, N, CEC of soil and its base saturation are presented in the article. Great variability in depth, pH value and K level was found in soil. Low base saturation and high deficit of P was more common for all soil samples. Six different plant species presenting a great portion of herbage available for graying and browsing at different occasions during grazing season were sampled and analysed for macro- and some microminerals. Concentration of P was very low in perennial grasses (1.1 g P kg-1 of DM). In leaves of common hazel (Corylus avellana L.) and common beech (Fagus silvaticaL.) the concentration of P was identical as in white clover (Trifolium repens L.) and the level was high enough to cover animal needs when intake of herbage was sufficient. Leaves of woody plants were high in Mn concentration, but still below the levels that reduced growth rate in lambs. Application of P fertilizer had only small effect on increase of P in herbage, but large one on decrease on concentration of Ca in herbage. There was not clear effect of added P on concentration of Zn, Mn, Fe and Cu. Higher yield of DM induced with added fertilizer had not have any dilution effect on concentration of those minor elements in herbage.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:animal husbandry, animal nutrition, pasturing, karst pasture, soil, herbage, minerals, superphosphates
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2009
Št. strani:Str. 159-166
Številčenje:Letn. 94, št. 2
PID:20.500.12556/RUL-325 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:636.084/.087
ISSN pri članku:1581-9175
COBISS.SI-ID:2548360 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2014
Število ogledov:2962
Število prenosov:320
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Acta agriculturae Slovenica
Skrajšan naslov:Acta agric. Slov.
Založnik:Biotehniška fakulteta
ISSN:1581-9175
COBISS.SI-ID:213840640 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Izvleček:
Na območju planinskega pašnika je bil napravljen pregled rodovitnosti zemlje in nato izveden poljski poskus o vplivu gnojenja s P na vsebnost rudnin v zelinju kraške vegetacije. V prispevku so predstavljeni podatki o vsebnosti organske snovi v tleh, C in N, kapacitete sorpcije ter zasičenost z bazami sorptivnega dela tal. Ugotovljena je bila velika variabilnost v debelini vrhnje plasti zemlje, pH vrednosti in oskrbljenosti tal s K. Značilna je tudi nizka zasičenost z bazami sorptivnega dela tal in veliko pomanjkanje rastlinam dostopnega P v zemlji. Za določanje vsebnosti rudnin v zelinju razpoložljivem za pašo in smukanje, je bilo vzorčeno šest različnih vrst rastlin, ki predstavljajo znaten delež krme v različnih delih pašne sezone. V travah, ki predstavljajo ob koncu pomladi znaten delež razpoložljive krme je bila ugotovljena zelo nizka vsebnost P (1,1 g kg-1 SS). V listju navadne leske (Corylus avellana L.) in navadne bukve (Fagus sylvatica L.) je bila vsebnost P enaka kot v zelinju plazeče detelje (Trifolium repens L.) in je bila dovolj visoka za pokritje potreb pašnih živali po P, če je v obroku dovolj zaužitega zelinja. V listih lesnatih rastlin je bila ugotovljena visoka vsebnost Mn, toda še vedno pod vrednostjo, ki vpliva na zmanjšanje dnevnih prirastov pri jagnjetih. Gnojenje s fosfati ni imelo značilnega vpliva na povečanje vsebnosti P v zelinju, toda močno je vplivalo na zmanjšanje vsebnosti Ca v zelinju rastlin ruše. Uporabljena fosfatna gnojila niso značilno vplivala na spremembo vsebnosti Zn, Mn, Fe in Cu v zelinju razpoložljivem za pašo. Višji pridelek zelinja dosežen z uporabo fosfatnih gnojil ni učinkoval razredčitveno na vsebnost mikroelementov v zelinju kraškega pašnika.

Ključne besede:živinoreja, prehrana živali, paša, kraški pašniki, tla, zelinje, minerali, superfosfati

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj