Članek obravnava strategije spoprijemanja z zahtevami izobraževalnega sistema učencev, ki obiskujejo zadnji razred devetletke. Osredotočimo se na tri vidike spoprijemanja: na spoprijemanje z vsakdanjimi zahtevami in problemi v šoli; na spoprijemanje s težavami, ki se pojavijo pri prehodu v srednjo šolo ter na formalne in neformalne oblike podpore, ki so na razpolago deprivilegiranim učencem. Medtem ko šolski sistem podpore odraža visoko mero inkluzivnosti in osebnega pristopa v reševanju morebitne problematike, pa v mnenjih in strategijah učencev prevladuje občutek individualne odgovornosti in osredotočenost na pomoč družine. Slednja ima ključno vlogo ne zgolj v primerih odločitev temveč tudi v primeru organiziranja pomoči in podpore učencem.
|