izpis_h1_title_alt

Pasti in izzivi političnega in diplomatskega diskurza
ID Gorenc, Nina (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip2011_4_Gorenc.pdf Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Komunikacija je bistvo diplomacije in jezik kot glavno komunikacijsko sredstvo ni le nosilec sporočil, ampak tudi njihov aktivni oblikovalec. Tema članka je predstaviti razlike med političnim in diplomatskim diskurzom, dotaknili pa se bomo tudi položaja manjših jezikov v diplomaciji. Pokazali bomo, da so rojeni govorci manjših jezikov v podrejenem položaju, saj se ne morejo sporazumevati v svojem maternem jeziku. Ker je izražanje subtilnih nians v tujem jeziku težje, se morajo večinoma zanašati na tolmače, ki morda ne poznajo vseh detajlov strokovnega področja, to pa lahko privede do spremembe pomena izvornega sporočila in podobnih težav. Pokazali bomo, da se je razvoju medijev prilagodila tudi diplomacija, ki je na spremembe odgovorila z razvojem javne diplomacije. Ker je le-ta tesno povezana s pogajanji, njihov cilj pa je dosega kompromisa, bi morali diplomati uporabljati jezik, ki dopušča kompromise in zadovolji kar največ interesov. Tak jezik zmanjša potencial za konflikte, saj ustvari distanco in pripravi uporabnika (komunikatorja in prejemnika) na prilagoditev. Nasprotno dosežemo z uporabo barvitega jezika, saj sugestivne metafore povečajo nevarnost konfliktov in kompleksnost odnosov med partnerji v pogajanjih. Primarna funkcija diplomacije je uravnavanje konfliktov, zato naj bi diplomati iz svojih slovarjev črtali sugestivne metafore, zgodovinske analogije, pretirano izražanje čustev in se zavezali k uporabi bolj nevtralnega jezika, ki ne poglablja konfliktov in ne ločuje sogovornikov (Russet in Starr, 1996).

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomatski odnosi
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Leto izida:2011
Št. strani:Str. 893-914, 1073
Številčenje:Letn. 48, št. 4
PID:20.500.12556/RUL-23213 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:341.7:81'42
ISSN pri članku:0040-3598
COBISS.SI-ID:30588253 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2014
Število ogledov:1391
Število prenosov:194
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
Skrajšan naslov:Teor. praksa
Založnik:Fakulteta za družbene vede
ISSN:0040-3598
COBISS.SI-ID:763652 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Diplomacy is communication and language as the main means of communication is not only a vehicle for the transportation of ideas, but their active creator as well. The article aims to present special features which distinguish diplomatic discourse from political discourse and the problems faced by diplomats who are native speakers of minor languages. They are forced to express themselves in a foreign language or rely on the use of interpreters, which can lead to the distortion of meaning and related problems. Public diplomacy, as a response of diplomacy to media development, will be presented in the conclusion. Diplomacy is closely linked with negotiations, which are focused on the achievement of a compromise solution. Diplomats should be aware of that and thus employ such language which allows a compromise and can satisfy as many interests as possible. Language can thus reduce the explosive potential which could eventually lead to conflicts, create distance between parties and prepare them to adjust their positions. The opposite can be achieved by employing colourful language, rich in suggestive metaphors, which increases the danger of conflicts through the increased complexity of relations among parties. The prime function of diplomacy is to regulate conflicts and diplomats should not resort to the use of suggestive metaphors, historical analogies and emotional discourse; quite the opposite, they should employ less explicit and more neutral language so as not to increase the gap between negotiators (Russet and Starr, 1996).


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj