Postmoderno prostorsko planiranje

Kos, Drago (avtor)

Kriza prostorskega planiranja je za nekatere logična posledica prehoda iz moderne v postmoderno družbo. V novih pogojih je težko izvajati hierarhizirano formalno sistemsko družbeno regulacijo, ker je ena temeljnih značilnosti postmoderne individualizirana raznovrstnost, ki prinaša nestabilnost in nepredvidljivost. Toge formalne procedure zato težko dosegajo legitimnost. Razprava pritrjuje tezam, da je vseobsežno prostorsko planiranje neperspektivno in neuresničljivo. Vendar pa to ne pomeni, da prostorsko planiranje ni več potrebno in aktualno. V sklepu razprave je poudarjeno, da semora prostorsko planiranje odpreti, demokratizirati in preobraziti v odprto "soodločevalsko" planiranje. Takšno "postmoderno" planiranje je operativno in obenem sposobno dosegati legitimnost.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: postmoderna, legitimnost, odločanje
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2003
• Št. strani: Str. 647-657
• Številčenje: Letn. 40, št. 4
• PID: 20.500.12556/RUL-22341
• UDK: 71/72
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 22298717
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

KOS, Drago, 2003, Postmoderno prostorsko planiranje. Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja [na spletu]. 2003. Vol. 40, no. 4, p. 647–657. [Dostopano 3 april 2025]. Pridobljeno s: http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20034kos.pdf

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik

Izvleček

Some see the crisis of spatial planning as a logical consequence of transitionfrom modernity to posmodern society. In the new conditions, the hierarchic formal systemic social regulation becomes difficult to carry out because of the basic feature of the postmodernity - an individualised plurality, which brings instability and unpredictability. Rigid formal procedures thus hardly reach legitimacy. The debate confirms the ideas that all embracing spatial planning does not have the future and is not feasible. However, this does not mean that spatial planning is not topical and necessary. The author concludes that the spatial planning must open up, it hasto democratise and transform into an open planning. Such 'postmodern' planning is operative and at the same time able to reach legitimacy.

• Ključne besede: postmodernity, legitimity, decision-making