Namen: Članek kritično obravnava sistem izbire sodnikov v Sloveniji in predlagane ustavne spremembe za njegovo reformo. Na podlagi temeljnih ustavnih načel, ki urejajo delovanje sodstva – delitve oblasti, neodvisnosti sodstva, demokracije in ljudske suverenosti – analizira veljavni ustavni in zakonski okvir ter predlagane spremembe. Na tej podlagi predlaga prenovljen model izbire sodnikov, namenjen preprečevanju nedopustnih političnih vplivov ter zagotavljanju neodvisnosti in nepristranskosti sodstva. Članek vsebuje tudi primerjalnopravno analizo temeljnih modelov izbire sodnikov v Evropi.
Metodologija: Raziskava temelji zlasti na analizi veljavnega nacionalnega ustavnega in zakonskega okvira z uveljavljenimi metodami pravne razlage, vključno z jezikovno, formalnologično in sistematično razlago. Analizo dopolnjuje pregled upoštevne znanstvene literature s področij ustavnega prava, ustavnega procesnega prava in teorije države. Osrednji metodološki pristop je pravnodogmatičen in pravo obravnava kot normativni sistem, aksiološka in primerjalna metoda pa se uporabljata za kritično presojo veljavne in predlagane ureditve. Zgodovinska in sociološka metoda omogočata razumevanje konteksta ter pomagata prepoznati družbene in institucionalne dejavnike, ki oblikujejo ustavno zasnovo.
Ugotovitve: Avtorica zagovarja stališče, da je veljavni slovenski sistem izbire sodnikov s primerjalnopravnega vidika izrazito neobičajen in odraža prevlado načela ljudske suverenosti. Z vidika delitve oblasti pa zakonodajni veji daje prevelik vpliv in ustvarja tveganje politizacije. Zato kot ustavnopravno primernejšo rešitev predlaga bolj uravnotežen model, po katerem bi sodnike na predlog Sodnega sveta imenoval predsednik republike ali pa bi jih imenoval neposredno Sodni svet. Tak model bi okrepil institucionalni položaj sodstva v razmerju do zakonodajne in izvršilne oblasti, zmanjšal tveganje politizacije ter slovensko ureditev približal ureditvam drugih evropskih držav. Reforma bi tako imela praktični in simbolni pomen.
Znanstveni prispevek: Oblikovanje sistema izbire sodnikov zahteva skrbno uravnoteženje načel delitve oblasti, neodvisnosti sodstva in ljudske suverenosti. Ta načela so tesno povezana, vendar so lahko tudi v medsebojnem nasprotju. Članek zagovarja stališče, da mora izbira sodnikov temeljiti na objektivnih, vnaprej določenih in strogo strokovnih, ne pa političnih merilih. Sistematično in kritično obravnava vsako fazo postopka – predlaganje kandidatov, izbiro in imenovanje – ter ob upoštevanju primerjalnopravnih izkušenj predlaga reforme, s katerimi bi zagotovili uresničevanje teh ustavnih načel v pravni ureditvi in praksi. Tako prispeva k ustavnopravni znanosti, zlasti k teoriji in praksi organizacije in upravljanja sodstva.
Izvirnost in pomen: Osrednji prispevek članka k pravni znanosti je ustavnopravna analiza in kritična presoja slovenskega sistema izbire sodnikov ter oblikovanje predlogov za izboljšanje pravil, ki urejajo izbiro sodnikov. Ugotovitve so v pomoč oblikovalcem politik pri ustavnih in zakonskih reformah ter znanstvenikom in praktikom, ki se ukvarjajo s teoretičnimi in praktičnimi vprašanji izbire sodnikov.
|