Namen: Raziskava želi prikazati in analizirati nastanek pojma upravnih sankcij v zakonodaji in sodni praksi EU ter v nacionalnih sistemih posameznih držav članic in preučiti njihovo medsebojno delovanje. Pojasniti želi tudi, za katere vrste upravnih ukrepov vse pogosteje veljajo kazenskopravna jamstva.
Zasnova/metodologija/pristop: Raziskava zajema primerjalno pravnodogmatično in zgodovinsko analizo štirih nacionalnih pravnih sistemov (Nemčije, Francije, Združenega kraljestva in Madžarske) ter pregled upoštevne zakonodaje EU (na primer Splošne uredbe o varstvu podatkov – SUVP), sodne prakse Sodišča Evropske unije (SEU) in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) (na primer zadev Engel in Jussila ter novejših zadev v zvezi z načelom ne bis in idem) in ključnih akademskih razprav. Oblikuje tezo o vzročnih mehanizmih, ki povezujejo EU in njene države članice (zakonodaji, sodni razlagi, vplivih nacionalnih pravnih doktrin in praksi), ter jo preverja na podlagi izbranih vplivnih pravnih določb in prelomnih sodnih odločb.
Ugotovitve: Zakonodaja in sodna praksa EU imata normativni učinek, ki dodatno zmanjšuje doktrinarni razkorak med upravnimi in kazenskimi sankcijami. Sodna praksa SEU in ESČP skupaj z regulativnimi instrumenti EU upravne ukrepe z odvračilnim učinkom približuje področju kazenskega prava in njegovim jamstvom, ukrepi za vzpostavitev prejšnjega stanja pa še naprej ostajajo zunaj področja kazenskopravnega varstva. Nacionalni sistemi na ta proces vplivajo posredno. V Nemčiji napetosti med pravnimi instituti spremljajo prilagoditveni odzivi. V Franciji je opazen pluralizem, ki ga oblikuje sodna praksa. V Združenem kraljestvu se je regulacija preusmerila k raznovrstnim upravnim ukrepom. Na Madžarskem se obravnava hibriden in spreminjajoč se sistem. Napetosti, kot je nasprotje med SUVP in nacionalnim pravom, ponazarjajo praktične težave doktrinarne razdrobljenosti.
Pomen za prakso: Za zagotovitev procesnih jamstev brez oviranja učinkovitega izvrševanja predpisov morajo oblikovalci politik in sodišča razjasniti pojmovne meje. Možne rešitve so ponovna presoja meril iz zadeve Engel in preizkusa za ugotavljanje, ali je sankcija »kazenska«, ter oblikovanje listine ali zakonika o sankcijah za celotno EU.
Izvirnost/vrednost: Raziskava prinaša sintezo različnih sistemov s povezovanjem instrumentov in sodne prakse EU s posebnimi nacionalnimi razvojnimi tokovi. Takemu pogledu je bilo v raziskavah javne uprave EU doslej namenjene malo pozornosti. Z razlikovanjem med ukrepi za vzpostavitev prejšnjega stanja in kaznovalnimi ukrepi ter s predlogom jasne vzročne povezave med vplivom EU in možnostmi ukrepanja prispeva k prizadevanjem za večjo pojmovno jasnost, uskladitev prakse sankcioniranja in varstvo temeljnih pravic.
|