Podrobno

Conceptual and doctrinal interactions of administrative sanctions in EU public administration
ID Árva, Zsuzsanna (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (283,12 KB)
MD5: 0F64BD2EBE6287EB0BF1E0E039FC8F14
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/CEPAR/article/view/23849 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Purpose: The study aims to map and analyse the emergence of the concept of administrative sanctions in EU legislation and case law and in the national systems of individual Member States, and to examine their interaction. It also seeks to clarify which types of administrative measures are increasingly subject to criminal law guarantees. Design/Methodology/Approach: The study conducts a comparative doctrinal and historical analysis of four national legal systems (Germany, France, the United Kingdom and Hungary), alongside a review of relevant EU legislation (e.g. the GDPR), CJEU and ECtHR case law (e.g. Engel, Jussila and recent ne bis in idem cases) and key academic debates. It formulates a thesis on the causal mechanisms linking the EU and its Member States (i.e. legislation, judicial interpretation, national doctrinal influences and practice) and tests it against selected influential legal provisions and landmark cases. Findings: EU legislation and judicial practice have had a normative effect, further narrowing the doctrinal gap between administrative and criminal sanctions. The case law of the CJEU and ECtHR, together with EU regulatory instruments, is bringing deterrent administrative measures closer to criminal law and its guarantees, while restorative measures continue to fall outside the scope of criminal law protection. National systems influence this process indirectly. In Germany, tensions between legal institutions coexist with adaptive responses. In France, judicially shaped pluralism is evident. In the United Kingdom, regulation has shifted towards a diverse range of administrative measures. In Hungary, a hybrid and changing system is being considered. Tensions, such as the conflict between the GDPR and national law, illustrate the practical problems of doctrinal fragmentation. Practical Implications: To ensure procedural guarantees without hindering effective enforcement, policymakers and courts need to clarify conceptual boundaries. Practical options include reconsidering the Engel criteria and the test for determining whether a sanction is 'criminal', and developing an EU-wide sanctions charter or code. Originality/Value: The study synthesises different systems by linking EU instruments and case law with specific national developments, a perspective that has received little attention in EU administrative studies. By distinguishing between restorative and punitive measures and proposing a clear causal link between EU influence and policy options, it contributes to efforts to enhance conceptual clarity, harmonise sanctioning practices and protect fundamental rights.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:administrative sanctions, boundary between criminal and administrative law, ne bis in idem principle, repressive sanctions
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2026
Št. strani:Str. 165-181
Številčenje:Vol. 24, no. 2
PID:20.500.12556/RUL-191392 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:342.9:343.2(4-6EU)
ISSN pri članku:2591-2259
DOI:10.17573/cepar.2026.2.07 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:305518595 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.11.2026
Število ogledov:33
Število prenosov:8
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Central European public administration review
Založnik:University of Ljubljana, Faculty of Administration, University of Ljubljana, Faculty of Administration, Založba Univerze v Ljubljani, = University of Ljubljana Press
ISSN:2591-2259
COBISS.SI-ID:293850624 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Pojmovno in doktrinarno prepletanje upravnih sankcij v javni upravi EU
Izvleček:
Namen: Raziskava želi prikazati in analizirati nastanek pojma upravnih sankcij v zakonodaji in sodni praksi EU ter v nacionalnih sistemih posameznih držav članic in preučiti njihovo medsebojno delovanje. Pojasniti želi tudi, za katere vrste upravnih ukrepov vse pogosteje veljajo kazenskopravna jamstva. Zasnova/metodologija/pristop: Raziskava zajema primerjalno pravnodogmatično in zgodovinsko analizo štirih nacionalnih pravnih sistemov (Nemčije, Francije, Združenega kraljestva in Madžarske) ter pregled upoštevne zakonodaje EU (na primer Splošne uredbe o varstvu podatkov – SUVP), sodne prakse Sodišča Evropske unije (SEU) in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) (na primer zadev Engel in Jussila ter novejših zadev v zvezi z načelom ne bis in idem) in ključnih akademskih razprav. Oblikuje tezo o vzročnih mehanizmih, ki povezujejo EU in njene države članice (zakonodaji, sodni razlagi, vplivih nacionalnih pravnih doktrin in praksi), ter jo preverja na podlagi izbranih vplivnih pravnih določb in prelomnih sodnih odločb. Ugotovitve: Zakonodaja in sodna praksa EU imata normativni učinek, ki dodatno zmanjšuje doktrinarni razkorak med upravnimi in kazenskimi sankcijami. Sodna praksa SEU in ESČP skupaj z regulativnimi instrumenti EU upravne ukrepe z odvračilnim učinkom približuje področju kazenskega prava in njegovim jamstvom, ukrepi za vzpostavitev prejšnjega stanja pa še naprej ostajajo zunaj področja kazenskopravnega varstva. Nacionalni sistemi na ta proces vplivajo posredno. V Nemčiji napetosti med pravnimi instituti spremljajo prilagoditveni odzivi. V Franciji je opazen pluralizem, ki ga oblikuje sodna praksa. V Združenem kraljestvu se je regulacija preusmerila k raznovrstnim upravnim ukrepom. Na Madžarskem se obravnava hibriden in spreminjajoč se sistem. Napetosti, kot je nasprotje med SUVP in nacionalnim pravom, ponazarjajo praktične težave doktrinarne razdrobljenosti. Pomen za prakso: Za zagotovitev procesnih jamstev brez oviranja učinkovitega izvrševanja predpisov morajo oblikovalci politik in sodišča razjasniti pojmovne meje. Možne rešitve so ponovna presoja meril iz zadeve Engel in preizkusa za ugotavljanje, ali je sankcija »kazenska«, ter oblikovanje listine ali zakonika o sankcijah za celotno EU. Izvirnost/vrednost: Raziskava prinaša sintezo različnih sistemov s povezovanjem instrumentov in sodne prakse EU s posebnimi nacionalnimi razvojnimi tokovi. Takemu pogledu je bilo v raziskavah javne uprave EU doslej namenjene malo pozornosti. Z razlikovanjem med ukrepi za vzpostavitev prejšnjega stanja in kaznovalnimi ukrepi ter s predlogom jasne vzročne povezave med vplivom EU in možnostmi ukrepanja prispeva k prizadevanjem za večjo pojmovno jasnost, uskladitev prakse sankcioniranja in varstvo temeljnih pravic.

Ključne besede:upravne sankcije, meja med kazenskim in upravnim pravom, načelo ne bis in idem, represivne sankcije

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Central European public administration review

Nazaj