Podrobno

Odziv soje (Glycine max L.), ozimne pšenice (Triticum aestivum L.) in koruze (Zea mays L.) na učinek zeolita pri različnih kombinacijah gnojenja z dušikom : raziskovalni podatki, obravnavani v članku
ID Flajšman, Marko (Avtor), ID Eržen, Marjeta (Avtor), ID Vučajnk, Filip (Avtor)

.docxDOCX - Opis podatkov. Vsebina dokumenta nedostopna do 01.12.2026.
MD5: 4E86E767B65DD443F2FA882DF5F41B7D
Opis: PREBERI ME
.xlsxXLSX - Raziskovalni podatki. Vsebina dokumenta nedostopna do 01.12.2026.
MD5: B441ACB41BC386C8F75610AEAE8889E8
Opis: Zeolite research data

Izvleček
Zeolit se zaradi visoke kationske izmenjalne kapacitete ter sposobnosti zadrževanja vode in hranil uvršča med pomembne izboljševalce tal za trajnostno kmetijsko pridelavo. Namen raziskave je bil ovrednotiti vpliv različnih odmerkov zeolita (0, 5 in 10 t/ha) ter mineralnega dušika (N) (0 %, 70 % in 100 % priporočenega odmerka) na pridelek, višino rastlin in vsebnost klorofila pri soji, ozimni pšenici in koruzi, ki so si sledile v triletnem kolobarju na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani v obdobju 2021-2023. Rezultati so pokazali, da je imel dušik izrazitejši vpliv na vse proučevane parametre kot zeolit. Najvišji pridelek ozimne pšenice je znašal 8650 kg/ha, koruze pa 12.167 kg/ha pri obravnavanjih s 100-odstotnem odmerkom dušika, medtem ko pri soji statistično značilnega vpliva obravnavanj na povprečen pridelek ni bilo. Največji relativni odziv pridelka zrnja na dodatek zeolita znotraj posamezne ravni dušika je bil ugotovljen pri ozimni pšenici (21,1 %), sledili sta soja (14,1 %) in koruza (10,3 %). Najvišja povprečna višina rastlin ozimne pšenice je znašala 73,7 cm (100 % N, 0 t/ha zeolita), pri koruzi pa 281,5 cm (100 % N, 10 t/ha zeolita), medtem ko so bile razlike pri soji manj izrazite. Kombinacija zeolita in dušika pri soji ni imela statistično značilnega vpliva na vsebnost klorofila, medtem ko je bila vsebnost klorofila pri ozimni pšenici in koruzi najvišja pri kombinaciji 100 % N in 0 t/ha zeolita. Rezultati kažejo, da je bila na dodatek zeolita najbolj odzivna ozimna pšenica, njegov učinek pa je bil najizrazitejši v razmerah brez dodanega dušika.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:zeolit, dušik, soja, ozimna pšenica, koruza, pridelek, SPAD, relativni odziv, trajnostno kmetijstvo
Vrsta gradiva:Raziskovalni podatki
Tipologija:2.20 - Raziskovalni podatki
Geografsko pokritje:Laboratorijsko polje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani / Experimental field at the Biotechnical Faculty in Ljubljana
Časovno pokritje:2021-2023
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-190899 Povezava se odpre v novem oknu
Metode zbir. podat.:Poskus
Poskus: Teren/Intervencija
Datum objave v RUL:11.11.2026
Število ogledov:22
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Response of soybean (Glycine Max L.), winter wheat (Triticum Aestivum L.), and maize (Zea Mays L.) to zeolite application under different nitrogen fertilization regimes : research data underlying the article
Izvleček:
Zeolite is considered an important soil amendment for sustainable agricultural production due to its high cation exchange capacity and its ability to retain water and nutrients. The objective of this study was to evaluate the effects of different zeolite application rates (0, 5, and 10 t/ha) and mineral nitrogen (N) rates (0%, 70%, and 100% of the recommended rate) on grain yield, plant height, and chlorophyll content in soybean, winter wheat, and maize grown in a three-year crop rotation at the experimental field of the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, during the period 2021-2023. The results showed that nitrogen exerted a stronger influence on all evaluated parameters than zeolite. The highest grain yields were recorded in winter wheat (8,650 kg/ha) and maize (12,167 kg/ha) under the 100% nitrogen treatment, whereas no statistically significant treatment effects on average grain yield were observed in soybean. The greatest relative grain yield response to zeolite application within individual nitrogen levels was found in winter wheat (21.1%), followed by soybean (14.1%) and maize (10.3%). The highest mean plant height was observed in winter wheat at 73.7 cm (100% N, 0 t/ha zeolite) and in maize at 281.5 cm (100% N, 10 t/ha zeolite), while differences among soybean treatments were less pronounced. The combination of zeolite and nitrogen had no statistically significant effect on chlorophyll content in soybean. In contrast, the highest chlorophyll content in winter wheat and maize was recorded under the combination of 100% N and 0 t/ha zeolite. The results indicate that winter wheat was the most responsive crop to zeolite application, with the greatest effects observed under nitrogen-deficient conditions.

Ključne besede:zeolite, nitrogen, soybean, winter wheat, maize, grain yield, SPAD, relative response, sustainable agriculture

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P4-0077
Naslov:Kmetijske rastline - genetika in sodobne tehnologije

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj