Med februarjem in aprilom 2024 smo popisali združbo sov zakrasele gozdnate planote Dobrovlje na zahodnem obrobju Savinjske doline v osrednji Sloveniji. Na skupno 17 točkah smo opravili konvencionalni popis vrst z metodo izzivanja s posnetkom, ob tem pa smo z avtonomnimi snemalniki AudioMoth posneli tudi zvočno krajino in napravili analizo pojavljanja ciljnih vrst še z metodo pasivnega akustičnega monitoringa (PAM). Na raziskovanem območju smo z vsako od obeh metod zabeležili 5 vrst sov: lesno sovo Strix aluco, kozačo Strix uralensis, koconogega čuka Aegolius funereus, malega skovika Glaucidium passerinum in veliko uharico Bubo bubo. Podani so popolni favnistični podatki našega popisa. Na območju je bila najpogostejša lesna sova, ki smo jo zabeležili na vseh 17 lokalitetah, kozačo smo popisali na 11, koconogega čuka na 6, malega skovika na 5 in veliko uharico na 1 lokaliteti. V splošnem smo zaznali višjo vokalno aktivnost večjih vrst sov, medtem ko so se manjše vrste (koconogi čuk in mali skovik) oglašale z nižjo frekvenco. Primerjava popisnih metod nakazuje večjo učinkovitost pasivnega akustičnega monitoringa (PAM), v okviru katerega je bilo za vsako popisno točko analiziranih približno 150 ur posnetkov, zbranih sredi marca 2024. Izvedba snemanja z avtonomnimi snemalniki je tehnično razmeroma nezahtevna in metoda je glede na dolžino opazovalnega obdobja na posamezni popisni točki bistveno intenzivnejša od konvencionalnega popisa, vendar obdelava in poslušanje posnetkov, ročno označevanje in končna analiza posnetkov zahtevajo veliko napora in časa. Pri optimizaciji metode PAM, tudi v kontekstu številnih možnosti dodatnih analiz podatkov, ki jih vsebujejo posnetki zvočne krajine določenega območja, ima velik potencial uporaba umetne inteligence in aplikacij, kot je denimo BirdNET.
|