Podrobno

Owls of the Dobrovlje Plateau in the foothills of the Kamnik–Savinja Alps (central Slovenia) : faunistics and comparison of different survey methodologies
ID Bedjanič, Bine (Avtor), ID Bedjanič, Ana Mia (Avtor), ID Polajnar, Jernej (Avtor), ID Vrezec, Al (Avtor), ID Bedjanič, Matjaž (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (6,62 MB)
MD5: D1CE986268E70C85A3CAD8F0BD70340E
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/NaturaSloveniae/article/view/27265 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Between February and April 2024, a survey of the owl assemblage of the karstified forested plateau of Dobrovlje was carried out on the western edge of the Savinja Valley in central Slovenia. At a total of 17 sites, we conducted conventional species surveys using the playback method and passive acoustic monitoring (PAM), with autonomous AudioMoth recorders, aiming to assess the occurrence of target species. Using both methods, we recorded five owl species in the study area: tawny owl Strix aluco, Ural owl Strix uralensis, boreal owl Aegolius funereus, Eurasian pygmy owl Glaucidium passerinum, and Eurasian eagle-owl Bubo bubo. Complete faunistic data from our survey are presented. The most frequent species were the tawny owl, detected at all 17 localities, followed by the Ural owl at 11 sites, the boreal owl at 6 sites, the Eurasian pygmy owl at 5 sites, and the Eurasian eagle-owl at a single site. In general, we found higher vocal activity in larger owl species, whereas smaller species (the boreal owl and the Eurasian pygmy owl) vocalised with lower frequency. Comparison of survey methods indicates higher efficiency of passive acoustic monitoring, within the framework of which around 150 hours of soundscape recordings obtained at each site in mid-March 2024 were analysed. Deploying autonomous sound recorders is technically relatively straightforward, and the method is substantially more intensive than conventional surveys given the length of the observation period at each individual census point. However, processing and listening to recordings, manual annotation, and subsequent analysis require considerable effort and time. In optimising the PAM approach, particularly in light of the many additional analytical possibilities contained in soundscape data from a given area, the use of artificial intelligence and applications such as BirdNET holds great potential.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:birds, survey, playback method, passive acoustic monitoring, Slovenia, Strigidae
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2026
Št. strani:Str. 28-40
Številčenje:Vol. 28, no. 1
PID:20.500.12556/RUL-190729 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:598.279.42
ISSN pri članku:1854-3081
DOI:10.14720/ns.27265 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:287688707 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.11.2026
Število ogledov:106
Število prenosov:36
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Natura Sloveniae : revija za terensko biologijo = journal of field biology
Založnik:Založba Univerze v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Nacionalni inštitut za biologijo
ISSN:1854-3081
COBISS.SI-ID:221920000 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Sove planote Dobrovlje v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp : favnistika in primerjava različnih popisnih metod
Izvleček:
Med februarjem in aprilom 2024 smo popisali združbo sov zakrasele gozdnate planote Dobrovlje na zahodnem obrobju Savinjske doline v osrednji Sloveniji. Na skupno 17 točkah smo opravili konvencionalni popis vrst z metodo izzivanja s posnetkom, ob tem pa smo z avtonomnimi snemalniki AudioMoth posneli tudi zvočno krajino in napravili analizo pojavljanja ciljnih vrst še z metodo pasivnega akustičnega monitoringa (PAM). Na raziskovanem območju smo z vsako od obeh metod zabeležili 5 vrst sov: lesno sovo Strix aluco, kozačo Strix uralensis, koconogega čuka Aegolius funereus, malega skovika Glaucidium passerinum in veliko uharico Bubo bubo. Podani so popolni favnistični podatki našega popisa. Na območju je bila najpogostejša lesna sova, ki smo jo zabeležili na vseh 17 lokalitetah, kozačo smo popisali na 11, koconogega čuka na 6, malega skovika na 5 in veliko uharico na 1 lokaliteti. V splošnem smo zaznali višjo vokalno aktivnost večjih vrst sov, medtem ko so se manjše vrste (koconogi čuk in mali skovik) oglašale z nižjo frekvenco. Primerjava popisnih metod nakazuje večjo učinkovitost pasivnega akustičnega monitoringa (PAM), v okviru katerega je bilo za vsako popisno točko analiziranih približno 150 ur posnetkov, zbranih sredi marca 2024. Izvedba snemanja z avtonomnimi snemalniki je tehnično razmeroma nezahtevna in metoda je glede na dolžino opazovalnega obdobja na posamezni popisni točki bistveno intenzivnejša od konvencionalnega popisa, vendar obdelava in poslušanje posnetkov, ročno označevanje in končna analiza posnetkov zahtevajo veliko napora in časa. Pri optimizaciji metode PAM, tudi v kontekstu številnih možnosti dodatnih analiz podatkov, ki jih vsebujejo posnetki zvočne krajine določenega območja, ima velik potencial uporaba umetne inteligence in aplikacij, kot je denimo BirdNET.

Ključne besede:ptice, popis, metoda izzivanja s posnetkom, pasivni akustični monitoring, Slovenija, Strigidae

Projekti

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P1-0255
Naslov:Združbe, interakcije in komunikacije v ekosistemih

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:O1-60010
Naslov:Vključenost občanov raziskovalcev v raziskave tekmovanja sobivajočih populacij končnih plenilcev z uporabo naprednih tehnik monitoringa

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Natura Sloveniae

Nazaj