Podrobno

Preventivni pristopi in strategije za doseganje celostnega blagostanja pianistov
ID Marko, Katarina (Avtor), ID Pucihar, Ilonka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (342,52 KB)
MD5: 85EBAB7C1CCC345480DEE0A6E7211D49

Izvleček
Glasbeni poklic združuje visoko stopnjo umetniških in tehničnih zahtev z intenzivnimi psihofizičnimi obremenitvami, ki se med glasbeniki pogosto odražajo v mišično-skeletnih težavah, nastopni anksioznosti, depresiji in izgorelosti. Pianisti so med glasbeniki v posebej zahtevnem položaju. Solistična narava poklica, dolgotrajno sedenje, zgodnja specializacija, tekmovalno okolje in podzastopanost v obstoječih raziskavah opredeljujejo specifičen profil obremenitev, ki zahteva poseben pristop. Obstoječe obravnave glasbenikovih izzivov ostajajo večinoma reaktivne – usmerjene v odpravljanje že nastalih težav. Magistrska naloga zagovarja premik k preventivnemu pristopu, ki deluje pred nastankom težav z namensko krepitvijo blagostanja. Zaostajanje preventive v praksi vzdržujejo kulturne vrednote glasbenega izobraževanja, kot so tehnično mojstrstvo, umetniška dovršenost in tekmovalni dosežek, stigma ob razkritju težav in institucionalna inercija. Naloga se teoretično opira na pozitivno psihologijo in njen model PERMA+H, ki ga dopolnjujejo teorija samodoločenosti, model delovnih zahtev in virov ter okvir mreže Healthy Conservatoires. Na tej osnovi je razvit prilagojen model blagostanja za glasbenike, strukturiran v šest dimenzij: psihološko dimenzijo, telesno dimenzijo, dimenzijo vključenosti in zanosa, socialno dimenzijo, dimenzijo smisla in identitete ter profesionalno in študijsko dimenzijo. Peto poglavje organizira preventivne strategije po teh dimenzijah: psihološke strategije vključujejo kognitivno prestrukturiranje, mentalno vadbo in čuječnost; telesne naslavljajo upravljanje obremenitve, ergonomijo in zgodnje prepoznavanje simptomov; strategije vključenosti in zanosa vključujejo ustvarjanje pogojev za zanos z ravnovesjem med izzivom in sposobnostmi; socialne obravnavajo pomen socialne podpore; dimenzija smisla izpostavlja ločevanje nastopne uspešnosti od osebne vrednosti; profesionalne in študijske strategije pa pokrivajo karierno pismenost in pedagoški pristop, ki podpira avtonomijo. Osrednja ugotovitev naloge je, da načrtna krepitev blagostanja glasbeniku ne zagotavlja le večje odpornosti in dolgotrajnosti kariere, temveč deluje kot varovalni dejavnik, ki zmanjšuje tveganje za nastanek poškodb in duševnih stisk ter ustvarja pogoje za globlje in svobodnejše umetniško izražanje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:poklic glasbenika, psihofizične obremenitve, pianisti, preventivni pristop, blagostanje, model PERMA+H
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:AG - Akademija za glasbo
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-190725 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.11.2026
Število ogledov:54
Število prenosov:10
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Preventive approaches and strategies for achieving holistic wellbeing of pianists
Izvleček:
The music profession combines high artistic and technical demands with intensive psychophysical challenges, which frequently manifest among musicians as musculoskeletal disorders, performance anxiety, depression, and burnout. Pianists occupy a particularly demanding position: the solitary nature of the profession, prolonged sitting, early specialisation, competitive environment, and underrepresentation in existing research define a specific burden profile that calls for a tailored approach. Existing treatments of musicians’ challenges remain predominantly reactive, focused on addressing problems after they arise. This thesis argues for a shift toward a preventive approach that operates before difficulties emerge by purposefully building wellbeing. The lag of prevention in practice is sustained not merely by a lack of knowledge but by the cultural values of music education, stigma surrounding the disclosure of difficulties, and institutional inertia. The thesis draws theoretically on positive psychology and the PERMA+H model, complemented by self-determination theory, the job demands–resources model, and the Healthy Conservatoires framework. On this basis, an adapted wellbeing model for musicians is developed, structured around six dimensions: psychological dimension, physical dimension, dimension of engagement and flow, social dimension, dimension of meaning and identity, and professional and educational dimension. Chapter five organises preventive strategies according to these dimensions: psychological strategies include cognitive restructuring, mental practice, and mindfulness; physical strategies address load management, ergonomics, and early symptom recognition; engagement and flow strategies involve creating the conditions for flow through the balance between challenge and skills; social strategies address the role of social support; the meaning dimension highlights separating performance outcomes from personal worth; and professional and educational strategies cover career literacy and a pedagogical approach that supports autonomy. The central finding of the thesis is that purposeful wellbeing development not only strengthens musicians’ resilience and career sustainability but serves as a protective factor that reduces the risk of injury and psychological distress while creating conditions for deeper and more authentic artistic expression.

Ključne besede:musician's profession, psychophysical demands, pianists, preventive approach, wellbeing, PERMA+H model

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj