Na oceno vrednosti podrtega drevesa močno vpliva prisotnost grč, ki se jih po večini pregleduje ročno. Zanesljivi avtomatizirani pristopi za iskanje grč uporabljajo računalniško tomografijo. Ta je draga in nepraktična za uporabo na terenu, po drugi strani je kamera poceni in priročna, vendar je zaznavanje grč iz slik zahtevnejše. Temelji na prepoznavi površine hloda prekritega z lubjem, kjer so grče lahko majhne, zakrite in težko ločljive od lubja. Za ta problem predstavljamo podatkovno zbirko slik WoodKnots-600, ki vsebuje 600 barvnih slik 15 različnih hlodov s 1171 označenimi grčami. Za enega od hlodov smo oznakam pripisali še kateri dejanski grči pripada. Ker lahko ista grča nastopa v več slikah, prepoznavo grč izvedemo v dveh korakih: najprej segmentiramo grče v vseh slikah hloda, nato grče med slikami povežemo tako, da je vsaka fizična grča upoštevana le enkrat. Za segmentacijo primerjamo nnU-Net, Ultralytics YOLO in lastno ogrodje za segmentacijo, zgrajeno na samonadzorovanem prednaučenem kodirniku DINOv3. Vsa tri ogrodja ovrednotimo z enakim prečnim preverjanjem, v katerem so slike v disjunktne množice razdeljene po hlodih. Najboljše rezultate dosega lastno ogrodje z Diceovim koeficientom 62,9% in mAP50 38,3%, nato YOLO z 41,2% in 19,5% in nazadnje nnU-Net z 30,5% in 10,2%. Prednost je posledica predučenih značilk, saj zamenjava DINOv3 uteži z ImageNet utežmi ob isti arhitekturi zmanjša Dice na 44,8%. Končni model najdene grče natančno označi, vendar pogosto spregleda majhne grče in grče, ki so jih označevalci označili kot negotove. Grče med slikami povežemo tako, da njihove maske preslikamo na 3D rekonstrukcijo hloda in jih združimo glede na prekrivanje v prostoru. Na označenih maskah metoda ne združi nobenih dveh različnih grč in pravilno identificira 66 od 67 fizičnih grč, rezultat pa ni odvisen od natančne nastavitve parametrov.
|