Exploring agency in Chinese environmental thought through human–machine co-creation : toward a new methodological framework

Rošker, Jana S. (avtor), Pozzo, Riccardo (avtor), Robnik Šikonja, Marko (avtor), Van Genabith, Josef (avtor)

In an age marked by global crises, a transcultural understanding of the philosophical foun­dations of human thought—especially in epistemology and ethics—has become essential. Contemporary ecological crises unfold on a planetary scale, exceeding both the conceptual limits of nation-states and the historically constituted horizons of dominant Western para­digms. Addressing them requires normative frameworks grounded in global interdepend­ence rather than any single civilizational matrix, emerging through sustained transcultural dialogue that integrates diverse philosophical traditions into a shared ecological perspec­tive. As a major geopolitical actor, China demands serious philosophical engagement in this context. Yet traditional research on Chinese ecological thought has relied on close reading, which limits conceptual analysis. While hermeneutic methods remain indispensable for in­terpreting individual texts, they cannot systematically identify recurring conceptual patterns across extensive corpora spanning diverse discourses and long, diachronically differentiat­ed periods. The result is a fragmentary interpretation focused on isolated authors, concepts, or epochs rather than reconstructed continuities and ruptures. This paper proposes a new model based on human–machine collaboration, employing self-supervised embeddings and large language models to generate empirical insights that complement qualitative analysis. By integrating theoretical and AI-driven approaches, it expands reflective capacities and establishes a framework for evaluating AI-generated philosophical insights, contributing to more robust transcultural ecological frameworks.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: ecological crisis, transcultural philosophy, Chinese environmental ethics, digital humanities, artificial intelligence, human–machine collaboration, epistemology
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2026
• Št. strani: Str. 357-374
• Številčenje: Vol. 14, no. 3
• PID: 20.500.12556/RUL-190618
• ISSN pri članku: 2232-5131
• DOI: 10.4312/as.2026.14.3.357-374
• Datum objave v RUL: 05.11.2026

Gradivo je del revije

• Naslov: Asian studies = Azijske študije
• Založnik: Založba Univerze v Ljubljani
• ISSN: 2232-5131
• COBISS.SI-ID: 265206272

Licence

• Licenca: CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
• Opis: Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Raziskovanje dejavnosti akterja v kitajski okoljski misli skozi soustvarjanje človeka in stroja : oblikovanje novega metodološkega okvira

Izvleček

V dobi, ki jo zaznamujejo globalne krize, postaja transkulturno razumevanje filozofskih temeljev človeške misli nujno, še posebej na področju epistemologije in etike. Sodobne ekološke krize se odvijajo na planetarni ravni in presegajo tako ozke zamejitve nacional­nih držav, kot tudi zgodovinsko pogojena konceptualna obzorja prevladujočih zahodnih paradigem. Njihovo razumevanje in razreševanje zahteva normativne predpostavke, ki temelje na v globalni soodvisnosti, ne pa zgolj na idejnih matricah, vzpostavljenih v posameznih regijah; takšne predpostavke se lahko razvijejo le skozi kontinuiran transkulturni dialog, ki omogoča primerjanje, interakcijo in medsebojno preobrazbo raznolikih filozofskih tradicij znotraj skupnega ekološkega obzorja. Kot pomemben geopolitični akter zahteva Kitajska v tem kontekstu resno filozofsko obravnavo. Vendar pa se je tra­dicionalno raziskovanje kitajske okoljske misli opiralo predvsem na natančno branje po­sameznih besedil, kar omejuje možnosti širše konceptualne analize. Čeprav ostajajo her­menevtične metode za interpretacijo posameznih tekstov nujno potrebne, je z njimi težko zajeti in prepoznati ponavljajoče se konceptualne vzorce v obsežnih korpusih, ki segajo čez različne diskurze in dolga, diahrono diferencirana obdobja. Posledica je fragmen­tarna interpretacija, ki je osredotočena na posamezne avtorje, pojme ali obdobja brez možnosti rekonstrukcije kontinuitet in prelomov. Prispevek predlaga programski razisko­valni okvir, utemeljen na sodelovanju človeka in stroja, ki z uporabo samonadzorovanih vektorskih predstavitev (embeddingov) in velikih jezikovnih modelov omogoča prido­bivanje empiričnih uvidov kot pomembne dopolnitve kvalitativnih analiz. Z integracijo teoretskih in z umetno inteligenco podprtih pristopov razširja refleksivne zmožnosti ter vzpostavlja okvir za vrednotenje filozofskih uvidov, ki jih generira umetna inteligenca, s čimer prispeva k oblikovanju zanesljivejših metod transkulturne ekologije.

• Ključne besede: ekološka kriza, transkulturna filozofija, kitajska okoljska etika, digitalna humanistika, umetna inteligenca, sodelovanje človeka in stroja, epistemologija