Namen tega članka je oblikovati jasno teorijo o našem odnosu do sveta. Osredotočam se na jaz in njegov odnos do sveta v smislu zaznavanja ter delovanja, pri čemer trdim, da jaz – oblikovan z našimi biološkimi in konceptualnimi nagnjenji – omejuje tako naše zaznavanje sveta kot tudi naš odnos do njega. Da bi presegli jaz in se bolj vključili, poudarjam dvojno vlogo sveta samega: sile, katerih intenzivnost vpliva na nas ter presega naše uveljavljene okvire, razgradijo jaz, ta nesebičnost pa nato zagotavlja podlago za odkrivanje in vključevanje v prej skrite ali nevidne razsežnosti sveta. To odkritje opisujem kot estetski način vključevanja, v katerem se te razsežnosti zajamejo in izrazijo kot manifestacije temeljnih sil.
|