Drugače od katoliških misij v španski in portugalski Ameriki je jezuitska misija na Kitajskem delovala brez podpore kolonialne moči. Misijonarji, ki so bili podrejeni lokalnim oblastem, so se tako pogosto izogibali vsakršnemu ravnanju, ki bi lahko vzbujalo sume ali bilo razumljeno kot grožnja. Takšna situacija je lahko vplivala na informacije, ki so jih misijonarji posredovali na kitajskem ozemlju. Že od samega začetka so se ukvarjali tudi s pridobivanjem kartografskega znanja, med drugim zato, da bi dokazali, da poznajo dele sveta, o katerih Kitajci niso vedeli ničesar ali pa le malo, kot sta Ameriki. Članek preučuje, kako so jezuiti obravnavali izziv posredovanja informacij o teh celinah na kitajskem ozemlju, pri čemer so prikrivali dejstvo, da so ju osvojili ljudje iz istega dela sveta, iz katerega so prišli tudi misijonarji, to je Ouluoba 歐羅巴 (Evropa). V ta namen članek posebej analizira delo Zhifang waiji 職方外紀 (izdano leta 1623 v Hangzhouju), ki sta ga uredila jezuit Giulio Aleni (1582–1649) in učenjak Yang Tingyun 楊挺筠 (1557–1627). Raziskava obenem preučuje tudi, kako so v obdobju dinastije Qing informacije o Amerikah sprejemali določeni kitajski učenjaki.
|