Prispevek predstavlja vajo v (trans)interkulturni in (post)primerjalni filozofiji, in sicer tako, da vzpostavlja dialog, verjetno prvič, med dvema različnima filozofskima perspektivama: vzhodnoazijsko, zlasti kitajsko in japonsko, ter brazilsko amazonsko staroselsko, zlasti perspektivo ljudstev Makuxi in Wapixana. Moja analiza je povezana s pristopi, ki jih razvijam v različnih izdajah vsakoletnih Mednarodnih kolokvijev o vzhodnoazijski filozofiji, ki od leta 2008 dalje potekajo na Univerzi v Campinasu (Unicamp). Ta interkulturni dialog bom ponazoril z medfilozofskim branjem izjemno dovršene in edinstvene pletene slamnate košare z imenom darruana, ki predstavlja značilno latinskoameriško staroselsko filozofsko perspektivo, izraženo v umetnosti, tehnologiji, kozmologiji in odnosu do narave, ter jo primerjal s filozofijami umetnosti in narave, ki so jih oblikovali Kitarō Nishida, Dōgen Zenji, Laozi, Zhuangzi in drugi. Zagovarjal bom tudi vključitev latinskoameriških staroselskih in afrodiasporičnih filozofij v širši prostor svetovne filozofije oziroma natančneje filozofij sveta.
|