Sprašujem se, kako se lotevati vprašanj o biti in niču, kadar se nam zastavijo z vso resnostjo. V kulturni in filozofski zgodovini se je pojavilo več pojmovanj biti in niča ter več poti za reševanje teh vprašanj. Lahko najdemo šest glavnih poti: eleatska (parmenidovska) pot identitete biti in misli, čudenje pred polnostjo biti, ki izključuje sleherni nič, pot skozi paradokse, skeptična zadržanost, zatekanje v neklasično logiko ter pot duhovnega uvida v skrivnostno prepletanje biti in niča v vsem, kar počnemo, razmišljamo ter govorimo. Vsaka od njih ima svoje prednosti in manke, vendar skušam pokazati, da je zadnja pot najbolj obetavna, vendar le tedaj, ko spregledamo, kako se nam nenehno sočasno in medsebojno prepleteno dajeta bit in nič.
|