Študija se osredotoča na japonsko pojmovanje svobode, kot ga izraža leksem jiyū (自由). Kot primerjalni referenci sta uporabljena angleški izraz freedom in srbski izraz sloboda. Analiza združuje slovarske definicije, korpusne podatke iz korpusa BCCWJ ter metaforično interpretacijo in se opira na tri teoretične pristope: teorijo konceptualne metafore, teorijo semantičnih primitivov in etnolingvistično analizo. V japonščini se svoboda primarno nanaša na notranja stanja in vzgibe (思い／こころのまま omoi/kokoro no mama, ‘po lastni volji’). Angleščina poudarja delovanje, usmerjeno k cilju, ter odsotnost zunanjih omejitev, medtem ko srbščina odraža tako individualne kot kolektivne razsežnosti svobode, oblikovane v specifičnem zgodovinskem kontekstu. V vseh treh jezikih imajo družbene pravice drugotno vlogo. Japonski izraz jiyū izraža tako možnost delovanja kot tudi samonadzor, kar ga razlikuje od angleškega in srbskega pojmovanja svobode, ki sta bolj osredotočena na prostor oziroma delovanje.
|
