Študija analizira japonski diskurzni označevalec sorekoso, ki v pogovoru izraža poudarek in skupno razumevanje, na podlagi Japonskega korpusa tematsko usmerjenih pogovorov. Prejšnje raziskave so ponudile razvrstitve in primerjave med učenci in rojenimi govorci, vendar niso zagotovile sistematične analize z vidika intersubjektivnosti ali porazdelitvenih teženj. Na podlagi pojmovanja intersubjektivnosti kot kognitivne koordinacije študija predlaga štiri podtipe — besedilni, izkustveni, kategorialni in orientacijski — ter jih uporabi pri analizi rabe sorekoso. Analiza pokaže sistematične tematsko pogojene težnje, kar kaže, da sorekoso ne deluje zgolj kot sredstvo poudarjanja, temveč kot diskurznourejevalni pripomoček, ki koordinira pomen prek skupnih virov. Izsledki razširjajo področje raziskav diskurznih označevalcev in ponujajo vpoglede, pomembne za jezikoslovno teorijo in pedagoško prakso.
|