Podrobno

Duševno zdravje oseb z dolgim covidom
ID Zager Kocjan, Gaja, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (237,79 KB)
MD5: EFDF1318833BE6C12F2C2546594C9C91
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/962/chapter/4945 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Poglavje obravnava duševno zdravje oseb z dolgim covidom kot večdimenzionalen pojav, ki ga ni mogoče razumeti zgolj na podlagi prisotnosti ali odsotnosti duševnih težav. Izhaja iz celostnega modela duševnega zdravja, po katerem je treba poleg simptomov stresa, depresivnosti in anksioznosti upoštevati tudi pozitivne vidike delovanja, zlasti čustveno, psihološko in socialno blagostanje. Dolgi covid je predstavljen kot biopsihosocialno stanje, pri katerem se telesni simptomi, kognitivne težave, motnje spanja, funkcionalna oviranost, negotovost glede okrevanja ter socialno nerazumevanje medsebojno prepletajo in lahko pomembno zmanjšujejo kakovost vsakdanjega življenja. Empirični del poglavja, ki temelji na slovenski populacijski raziskavi odraslih oseb v delovno aktivnem obdobju, kaže, da osebe z dolgim covidom v primerjavi z osebami brez okužbe in osebami, ki so covid-19 prebolele brez dolgotrajnih posledic, poročajo o izrazito slabšem duševnem zdravju: dosegajo višje ravni zaznanega stresa, depresivnosti in generalizirane anksioznosti ter hkrati nižje ravni čustvenega, psihološkega in socialnega blagostanja. Poglavje poudarja, da teh psiholoških posledic ne smemo razumeti kot dokaz, da je stanje »psihično«, temveč kot del širšega bremena, povezanega z dolgotrajnimi telesnimi simptomi, zmanjšano funkcionalnostjo, negotovostjo, socialno izolacijo in pogosto pomanjkljivim razumevanjem okolice. Ključna implikacija za strokovno obravnavo je potreba po celostnem spremljanju, ki vključuje tako kazalnike stiske kot kazalnike blagostanja, ter po podpori, usmerjeni ne le v zmanjševanje simptomov, temveč tudi v ponovno vzpostavljanje občutka smisla, osebne učinkovitosti, socialne vključenosti in kakovosti vsakdanjega življenja. Duševno zdravje je zato v poglavju razumljeno kot eden osrednjih vidikov dolgotrajnih posledic covida-19, in ne zgolj kot obrobna razsežnost telesnega okrevanja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:dolgi COVID, duševno zdravje, duševne težave, blagostanje, kakovost življenja
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2026
Št. strani:Str. 145-164
PID:20.500.12556/RUL-190078 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.97:616.98
COBISS.SI-ID:293941251 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:21.10.2026
Število ogledov:7
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Dolgi covid : onkraj telesnih simptomov
Uredniki:Anja Podlesek, Gaja Zager Kocjan
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Založba Univerze
Leto izida:2026
ISBN:978-961-297-892-1
COBISS.SI-ID:291448323 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
The chapter addresses the mental health of people with long COVID as a multidimensional phenomenon that cannot be understood solely in terms of the presence or absence of mental health problems. It draws on the complete state model of mental health, according to which symptoms of stress, depression, and anxiety should be considered alongside positive aspects of functioning, particularly emotional, psychological, and social well-being. Long COVID is presented as a biopsychosocial condition in which physical symptoms, cognitive difficulties, sleep disturbances, functional impairment, uncertainty about recovery, and lack of social understanding are intertwined and may substantially reduce the quality of everyday life. The empirical part of the chapter, based on a Slovenian population-based study of working-age adults, shows that people with long COVID report markedly poorer mental health compared with people without SARS-CoV-2 infection and those who recovered from COVID-19 without long-term consequences: they report higher levels of perceived stress, depression, and generalized anxiety, as well as lower levels of emotional, psychological, and social well-being. The chapter emphasizes that these psychological difficulties should not be interpreted as evidence that the condition is “psychological ” in origin, but rather as part of the broader burden associated with persistent physical symptoms, reduced functioning, uncertainty, social isolation, and often insufficient understanding from others. A key implication for professional practice is the need for comprehensive assessment that includes both indicators of distress and indicators of well-being, as well as support aimed not only at reducing symptoms but also at restoring a sense of meaning, personal efficacy, social inclusion, and quality of everyday life. Mental health is therefore understood in the chapter as one of the central dimensions of the long-term consequences of COVID-19, rather than merely a peripheral aspect of physical recovery.

Ključne besede:long COVID, mental health, mental health problems, well-being, quality of life

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J5-4591-2022
Naslov:Dolgotrajni covid kot zapuščina pandemije: psihološki simptomi, psihosocialni dejavniki in posledice

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj