Podrobno

Vedenje, povezano z zdravjem, in osebnostne predispozicije kot dejavniki dolgega covida pri odraslih v Sloveniji po prebolelem covidu-19
ID Zager Kocjan, Gaja, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo (Avtor), ID Sečki, Mojca (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (231,55 KB)
MD5: BEB401C70C3461DB270EC20F849522CD
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/962/chapter/4943 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Poglavje obravnava vedenja, povezana z zdravjem, in osebnostne predispozicije kot dejavnike dolgega covida pri odraslih v Sloveniji. Izhaja iz ugotovitve, da dolgi covid ni enakomerno porazdeljen v populaciji, temveč se povezuje z več skupinami dejavnikov, katerih vloga pa v dosedanji literaturi ni vedno enoznačna. V prvem delu poglavje povzema predhodne raziskave o povezanosti dolgega covida s telesno aktivnostjo, indeksom telesne mase in kajenjem ter zdravstveno anksioznostjo in osebnostno prožnostjo. Empirični del temelji na slovenski raziskavi odraslih, ki so poročali o okužbi z virusom SARS-CoV-2. Udeleženci so bili razvrščeni v tri skupine: brez dolgega covida, s prebolelim dolgim covidom in s trenutno trajajočim dolgim covidom. Bivariatne analize so pokazale, da sta bili z dolgim covidom povezani zdravstvena anksioznost in osebnostna prožnost, medtem ko so bile povezave z dejavniki življenjskega sloga manj jasne. V skupnem multinominalnem regresijskem modelu se je ob kontroli demografskih spremenljivk pri primerjavi oseb s prebolelim dolgim covidom z osebami brez dolgega covida kot značilen napovednik pokazala le višja zdravstvena anksioznost. Pri trenutno trajajočem dolgem covidu pa sta bili z večjo verjetnostjo tega izida povezani višja zdravstvena anksioznost in previsoka telesna teža, medtem ko je bila višja osebnostna prožnost povezana z manjšo verjetnostjo trajajočih težav. Rezultat glede telesne aktivnosti je bil v nasprotju z izhodiščno hipotezo, saj je bila večja verjetnost še trajajočega dolgega covida ugotovljena pri telesno dejavnejših udeležencih, kar v poglavju razlagamo previdno, tudi z možnostjo razlik v zaznavanju in poročanju funkcionalnih omejitev. Sklepamo, da dolgega covida ni mogoče razumeti kot posledico enega samega dejavnika, temveč kot stanje, ki ga sooblikuje preplet telesnih, vedenjskih in psiholoških dejavnikov. Posebej pomembni so osebnostni dejavniki, saj zdravstvena anksioznost in osebnostna prožnost opozarjata na pomen psiholoških procesov pri razumevanju zaznanega bremena in poteka postcovidnih težav.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:dolgi covid, z zdravjem povezana vedenja, zdravstvena anksioznost, osebnostna prožnost, telesna aktivnost, indeks telesne mase, kajenje
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2026
Št. strani:Str. 93-109
PID:20.500.12556/RUL-190076 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.923:613-056.8
COBISS.SI-ID:293938179 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:21.10.2026
Število ogledov:8
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Dolgi covid : onkraj telesnih simptomov
Uredniki:Anja Podlesek, Gaja Zager Kocjan
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Založba Univerze
Leto izida:2026
ISBN:978-961-297-892-1
COBISS.SI-ID:291448323 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons Brez predelav dovoljuje uporabnikom ponovno distribucijo dela, vendar ne v spremenjeni obliki. Zahtevana je navedba avtorstva.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
The chapter examines health-related behaviours and personality predispositions as factors associated with long COVID among adults in Slovenia. It builds on the observation that long COVID is not evenly distributed across the population, but is instead associated with several groups of factors whose role has not always been unequivocal in the existing literature. The first part of the chapter reviews previous research on the associations of long COVID with physical activity, body mass index, smoking, health anxiety, and resilience. The empirical part is based on a Slovenian study of adults who reported having been infected with the SARS-CoV-2 virus. Participants were classified into three groups: those without long COVID, those who had recovered from long COVID, and those currently experiencing long COVID. Bivariate analyses showed that health anxiety and resilience were associated with long COVID, whereas associations with health-related behaviours were less clear. In the joint multinomial regression model, controlling for demographic variables, only higher health anxiety emerged as a significant predictor when comparing individuals who had recovered from long COVID with those without long COVID. In the case of currently ongoing long COVID, higher health anxiety and being overweight were associated with a greater likelihood of this outcome, whereas higher resilience was associated with a lower likelihood of ongoing difficulties. The finding regarding physical activity was contrary to the initial hypothesis, as a greater likelihood of ongoing long COVID was found among more physically active participants. The chapter interprets this result cautiously, including the possibility of differences in the perception and reporting of functional limitations. In conclusion, the chapter emphasizes that long COVID cannot be understood as the consequence of a single factor, but rather as a condition shaped by an interplay of physical, behavioural, and psychological factors. Personality-related factors appear particularly important, as health anxiety and resilience point to the role of psychological processes in understanding the perceived burden and course of post-COVID difficulties.

Ključne besede:long COVID, health-related behaviours, health anxiety, resilience, physical activity, body mass index, smoking

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J5-4591-2022
Naslov:Dolgotrajni covid kot zapuščina pandemije: psihološki simptomi, psihosocialni dejavniki in posledice

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj