Podrobno

Vpliv hidroloških razmer na vitalnost močvirskih sestojev navadnega trsta (Phragmites australis) in pisane čužke (Phalaris arundinacea) na Cerkniškem jezeru
ID Ojdanič, Nik (Avtor), ID Golob, Aleksandra (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Zelnik, Igor (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (13,53 MB)
MD5: AA448BCD1912FE6821EC993E8B5EE8F1

Izvleček
Cerkniško jezero predstavlja locus typicus presihajočih jezer in je eno najpomembnejših mokrišč v Sloveniji. Ena ključnih vrst v litoralni coni in obrežnem pasu Cerkniškega jezera je navadni trst (Phragmites australis), ki tvori obsežne in goste sestoje, primerljiva območja pa v manjšem obsegu porašča tudi pisana čužka (Phalaris arundinacea). V doktorski disertaciji smo v rastni sezoni 2023 preučili vpliv hidroloških razmer na vegetacijsko sestavo, produktivnost in morfološke lastnosti ter fiziološke in biokemijske kazalnike stresa v sestojih navadnega trsta in pisane čužke. Pri navadnem trstu smo dodatno preučili vpliv košnje v povezavi s hidrološkimi razmerami na njegovo vitalnost. V rastni sezoni 2024 smo razvili metodo za kartiranje močvirske vegetacije z uporabo podatkov daljinskega zaznavanja in večizhodnega regresijskega modeliranja z umetnimi nevronskimi mrežami. Ugotovili smo, da košnja, tako v predhodnem letu, kot njen kumulativni vpliv v predhodnih štirih letih, bistveno bolj vpliva na vitalnost trstičij, kot hidrološke razmere. Glede na funkcionalne značilnosti smo trstičja razdelili v tri skupine: strukturno zaprta trstičja z visoko produktivnostjo in nizko vrstno pestrostjo, pogosto košena heterogena trstičja z visoko vrstno pestrostjo in nizko primarno produkcijo ter zaraščajoča se trstičja, kjer košnja zavira sukcesijo v smeri lesnate vegetacije. Pri pisani čužki nismo zaznali statistično značilnih razlik med obrežnimi in litoralnimi sestoji. Razvit postopek kartiranja je omogočil točno kartiranje deležev trstičij (povprečna absolutna napaka = 0,07; koren povprečne kvadratne napake = 0,10; R² = 0,87), primerjava s karto košenosti za obdobje 2017–2023 pa je dodatno potrdila vpliv košnje na vitalnost trstičij. Rezultati poudarjajo ključno vlogo košnje pri oblikovanju strukture in vitalnosti trstičij ter kažejo uporabnost daljinskega zaznavanja za kartiranje heterogene močvirske vegetacije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:mokrišča, Phragmites australis, Phalaris arundinacea, hidrološke razmere, vpliv košnje, daljinsko zaznavanje, nadzorovano strojno učenje
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[N. Ojdanič]
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-190032 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:556.5:582.546:631.552(285Cerkniško jezero)(043.3)
COBISS.SI-ID:301980163 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:21.10.2026
Število ogledov:88
Število prenosov:42
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The impact of hydrological conditions on the vitality of common reed (Phragmites australis) and cannary reed grass (Phalaris arundinacea) stands at lake Cerknica
Izvleček:
Lake Cerknica is the locus typicus of intermittent lakes and one of the most important wetlands in Slovenia. One of the key habitat-forming species in its littoral zone and riparian belt is common reed (Phragmites australis), which forms extensive dense stands, while comparable areas are also occupied to a lesser extent by reed canary grass (Phalaris arundinacea). In this doctoral dissertation, we examined the effects of hydrological conditions on vegetation composition, productivity related and morphological traits, and physiological and biochemical stress indicators in stands of both species during the 2023 growing season. For common reed, we additionally assessed the effect of mowing in relation to hydrological conditions. In 2024, we developed a method for mapping marsh vegetation using remote sensing data and multi output regression modelling with artificial neural networks. For common reed, mowing, both in the previous year and through its cumulative effect over the previous four years, outweighed the influence of hydrological conditions on reed stand vitality. Based on functional characteristics, reed stands were divided into three groups: structurally closed stands with high productivity and low species richness, frequently mown heterogeneous stands with high species richness and low primary production, and encroaching stands in which mowing inhibits succession towards woody vegetation. For reed canary grass, no statistically significant differences were detected between riparian and littoral stands. The developed workflow enabled accurate mapping of reed fractions (MAE = 0.07, RMSE = 0.10, R² = 0.87), while comparison with the 2017–2023 mowing map further confirmed the effect of mowing on reed stand vitality. The results highlight the key role of mowing in shaping reed stand structure and vitality and demonstrate the usefulness of remote sensing for mapping heterogeneous marsh vegetation.

Ključne besede:Wetlands, Phragmites australis, Phalaris arundinacea, hydrological conditions, mowing effects, remote sensing, supervised machine learning

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj