Avtonomna plovila ponujajo ogromen potencial za avtomatizacijo ponavljajočih se ali nevarnih vodnih nalog, kot so inšpekcija marin in okolja, batimetrija in javni transport. Vizualna percepcija je ključna za omogočanje avtonomne plovbe, vendar kljub hitremu napredku na področju vizualnega zaznavanja ovir, številni izzivi, ki so specifični vodni domeni, še vedno omejujejo njihovo razširjenost. Ta doktorska disertacija proučuje in obravnava več teh izzivov. Najprej se lotimo visokih stroškov anotacije potrebnih za učenje segmentacijskih modelov in uvedemo poenostavljeno anotacijsko shemo ter pripadajočo metodo učenja, SLR, ki takšne anotacije učinkovito izkorišča. Modeli, naučeni s SLR, dosegajo in celo presegajo zmogljivost polno nadzorovanih modelov, pri tem pa zahtevajo 20× manj anotacijskega časa. Nato obravnavamo omejeno robustnost obstoječih metod pri naslavljanju vodnih odsevov z uvedbo časovnega modela WaSR-T, ki opazuje časovne spremembe za razlikovanje objektov od njihovih odsevov, kar vodi do robustnejših in časovno bolj konsistentnih napovedi. V nadaljevanju zagovarjamo prehod k skupni instančni in semantični segmentaciji (t.j. panoptični segmentaciji). Zaradi pomanjkanja ustreznih učnih podatkov predstavimo LaRS, veliko in raznoliko vodno podatkovno zbirko s kakovostnimi panoptičnimi anotacijami. Izvedemo tudi primerjavo in analizo širokega nabora metod za semantično in panoptično segmentacijo in izpostavimo odprte izzive. Na koncu predstavimo PanSR, novo metodo za panoptično vodno segmentacijo, ki odpravlja ključne arhitekturne omejitve predhodnih pristopov ter izboljšuje zaznavanje majhnih objektov, obravnavo gostih prizorov in ločevanje posameznih instanc. Skupno ta disertacija prispeva k napredku zaznavanja pomorskih ovir z novimi metodami, podatkovnimi nabori in primerjalnimi analizami, ki področje pomikajo proti panoptični vodni percepciji primerni za navigacijo.
|