Magistrsko delo obravnava procese družbene in kulturne preobrazbe na območju Bitole med pozno antiko in zgodnjim srednjim vekom, s posebnim poudarkom na odnosu med materialno kulturo, identiteto in etnogeografskimi interpretacijami. Raziskava se osredotoča na obdobje od konca 5. do začetka 10. stoletja ter obravnava arheološke podatke iz naselbin, utrdb, sakralnih objektov, grobišč in premičnih najdb na območju Bitole. Analiza združuje arheološke in zgodovinske podatke s pristopi arheologije identitete ter konstruktivističnim razumevanjem etničnosti in družbene pripadnosti. Delo obravnava spremembe v organizaciji naselbin, političnih strukturah, gospodarskih praksah in materialni kulturi po zatonu poznorimskega urbanega sistema. Materialna kultura, ki je bila tradicionalno opredeljena z etničnimi oznakami, je analizirana kritično, pri čemer so upoštevani kronologija, arheološki kontekst, izvor in načini ponovne uporabe predmetov. Magistrsko delo zagovarja stališče, da je bila preobrazba območja Bitole proces družbenega prepletanja, ki je vključeval mobilnost prebivalstva, politično in vojaško reorganizacijo, kulturne in jezikovne stike ter selektivno prevzemanje in prilagajanje novih praks. Identiteta je obravnavana kot situacijska in relacijska, materialna kultura pa kot eno izmed sredstev, s katerimi so se izražale in pogajale različne oblike pripadnosti. Arheološki in zgodovinski viri ne omogočajo zanesljive rekonstrukcije etnične sestave območja, vendar razkrivajo kompleksnost družbenih procesov, v katerih so skupnosti in posamezniki oblikovali in usklajevali svoje pripadnosti v spreminjajoči se pokrajini med pozno antiko in zgodnjim srednjim vekom.
|