Podrobno

Položaj deklic v gambijskem izobraževanju
ID Gaber, Anamarija (Avtor), ID Skubic Ermenc, Klara (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Podreka, Jasna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,42 MB)
MD5: 86C7BA9E7252F4DD23AF17702F44436B

Izvleček
V nalogi sem obravnavala položaj deklic v gambijskem izobraževalnem sistemu. Čeprav se je njihov položaj v zadnjih desetletjih izboljšal, spolne neenakosti na področju izobraževanja v Gambiji še vedno ostajajo in se kažejo na različnih ravneh. Namen naloge je bil raziskati, kako kompleksen preplet ekonomskih, družbenih, kulturnih, izobraževalnih in verskih dejavnikov vpliva na izobraževalne možnosti deklic v Gambiji ter proučiti razredne interakcije z vidika morebitne prisotnosti elementov spolne diskriminacije. V teoretičnem delu sem se najprej posvetila spolu in ključnim izhodiščem za razumevanje spolnih neenakosti ter družbenega položaja žensk, nato sem obravnavala povezanost spola in izobraževanja. V nadaljevanju sem predstavila globalizacijske procese v izobraževanju in jih obravnavala z vidika spola. V zadnjem delu teoretičnega dela sem se osredotočila na širši kontekst Gambije, njen izobraževalni sistem in dejavnike, ki sooblikujejo položaj deklic. Empirični del raziskave je temeljil na dveh medsebojno dopolnjujočih se metodah: polstrukturiranih intervjujih in strukturiranem neudeleženem opazovanju pouka. V polstrukturiranih intervjujih je sodelovalo devet udeleženk, intervjuji so omogočili vpogled v njihovo subjektivno razumevanje izobraževalnih izkušenj. Strukturirano neudeleženo opazovanje 20 učnih enot v izbranem oddelku šestega razreda osnovne šole je omogočilo vpogled v oddelčno dinamiko in interakcije med učiteljicami oziroma učitelji ter učenkami oziroma učenci. Ugotovitve raziskave kažejo, da se izobraževalni položaj deklic v Gambiji postopoma izboljšuje, vendar ostaja kompleksen, saj ga ne oblikuje en sam dejavnik, temveč preplet ekonomskih ovir, družinskih in kulturnih pričakovanj, verskih razlag ter razmer v šolskem okolju. V okviru strukturiranega neudeleženega opazovanja sem beležila pogostost vnaprej določenih oblik interakcij in zapisovala terenske opombe. Frekvenčni podatki so pokazali razmeroma uravnoteženo neposredno pozivanje učenk in učencev k sodelovanju. Dečki so se pogosteje sami priglasili k besedi, deklice pa so bile pogosteje pohvaljene in opozorjene. Analiza terenskih opomb je pokazala posamezne spolno zaznamovane izjave, pričakovanja in prakse, ki kažejo predvsem na spolno stereotipizacijo ter lahko prispevajo k reproduciranju spolnih norm. Spolno zaznamovana pričakovanja so se najizraziteje kazala v predstavah o primernem vedenju, vlogah in domnevnih lastnostih tako učenk kot učencev, več takšnih primerov pa je bilo povezanih z deklicami. Ta pričakovanja so se najpogosteje povezovala s spodobnostjo, telesno zadržanostjo, z moralnostjo, urejenostjo in s tradicionalno predpisanimi vlogami. Skupna analiza frekvenčnih podatkov in terenskih opomb v opazovanem oddelku ni pokazala jasnega vzorca spolne diskriminacije. Intervjuji so pokazali, da je revščina ena najizrazitejših ovir pri izobraževanju deklic. Njihove izobraževalne poti so dodatno zaznamovala družinska pričakovanja in gospodinjske ter skrbstvene obveznosti. Revščina se je pogosto prepletala tudi z otroškimi porokami in zgodnjim materinstvom. Primerjava izobraževalnih poti je pokazala, da so se posledice ovir med sogovornicami razlikovale glede na podporo, ki so je bile deležne. Vse sogovornice so izobrazbo dojemale kot izredno pomembno in jo povezovale z izboljšanjem življenjskega položaja ter možnostjo prekinitve medgeneracijskega kroga prikrajšanosti. Ugotovitve raziskave tako kažejo, da je položaj deklic v gambijskem izobraževalnem sistemu v stanju tranzicije, kjer so že vidne spremembe, vendar popolna enakost še ni dosežena, saj preplet materialnih ovir, družbenih in kulturnih norm ter spolno zaznamovanih pričakovanj še vedno omejuje izobraževalne možnosti deklic.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Gambija, izobraževanje deklic, ovire pri izobraževanju, spolne neenakosti, razredne interakcije
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-189018 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:01.10.2026
Število ogledov:27
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Status of Girls in Gambian Education
Izvleček:
This thesis examines the position of girls within the Gambian education system. Although their position has improved over recent decades, gender inequalities in education in The Gambia persist and manifest themselves at different levels. The purpose of this thesis was to investigate how the complex interplay of economic, social, cultural, educational, and religious factors affects girls’ educational opportunities in The Gambia and to examine classroom interactions with regard to the possible presence of elements of gender discrimination. In the theoretical part, I first focused on gender and the key concepts for understanding gender inequalities and the social position of women, and then examined the relationship between gender and education. Furthermore, I presented globalization processes in education and analyzed them from a gender perspective. In the final section of the theoretical part, I focused on the broader context of The Gambia, its education system, and the factors shaping the position of girls. The empirical part of the study was based on two complementary methods: semi-structured interviews and structured non-participant classroom observation. Nine female participants took part in the semi-structured interviews, which provided insight into their subjective understanding of their educational experiences. The structured non-participant observation of 20 lessons in a selected sixth-grade primary school class provided insight into classroom dynamics and interactions between teachers and pupils. The findings of the study indicate that the educational position of girls in The Gambia is gradually improving but remains complex, as it is shaped not by a single factor but by an interplay of economic barriers, family and cultural expectations, religious interpretations, and conditions within the school environment. As part of the structured non-participant observation, I recorded the frequency of predetermined forms of interaction and took field notes. The frequency data showed a relatively balanced pattern of teachers directly calling on girls and boys to participate. Boys volunteered to speak more frequently, while girls were more frequently praised and reprimanded. An analysis of the field notes revealed individual gendered statements, expectations, and practices that primarily point to gender stereotyping and may contribute to the reproduction of gender norms. Gendered expectations were most evident in notions of appropriate behaviour, roles, and presumed characteristics of both girls and boys, with more such instances associated with girls. These expectations were most frequently linked to propriety, physical restraint, morality, neatness, and traditionally prescribed roles. A combined analysis of the frequency data and field notes did not reveal a clear pattern of gender discrimination in the observed class. The interviews revealed that poverty is one of the most significant barriers to girls’ education. Their educational trajectories were further shaped by family expectations and household and caregiving responsibilities. Poverty was also frequently intertwined with child marriage and early motherhood. A comparison of educational trajectories showed that the consequences of these barriers varied among the interviewees depending on the support they received. All interviewees perceived education as extremely important and associated it with improving their living conditions and the possibility of breaking the intergenerational cycle of deprivation. The findings of the study thus indicate that the position of girls in the Gambian education system is in a state of transition, with changes already visible but full equality not yet achieved, as the interplay of material barriers, social and cultural norms, and gendered expectations continues to limit girls’ educational opportunities.

Ključne besede:The Gambia, girls’ education, barriers to education, gender inequalities, classroom interactions

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj