Staranje je laično poznano kot biološki pojav, vendar pa je poleg tega podvrženo tudi družbenokulturnim vplivom. Prav zato ima tudi leposlovje vlogo v neformalnem učenju bralcev o družbenih predstavah in normah, povezanih s staranjem. Namen magistrskega dela je bil raziskati reprezentacijo starejših ljudi v izbranih sodobnih znanstvenofantastičnih romanih ter proučiti, kako se te reprezentacije med seboj razlikujejo, katere stereotipe in opredelitve staranja spodbujajo ali problematizirajo in kaj se o staranju in starejših ljudeh lahko iz romanov naučijo bralci. Prav tako nas je zanimalo, kako lahko negativne ali pozitivne reprezentacije vplivajo na bralčevo razumevanje starizma.
Raziskava je temeljila na kvalitativni primerjalni analizi, osrednja metoda naše analize pa je bila natančno branje. Pri obdelavi podatkov smo uporabili tematsko analizo in ugotovitve na koncu še povezali s širšim družbenim kontekstom. Analizirali smo romana Old Man's War avtorja Johna Scalzija iz leta 2005 in Remnant Population avtorice Elizabeth Moon iz leta 1996, ki smo ju izbrali zaradi podobnega časovnega in geografskega konteksta ter podobne starosti protagonistov.
Ugotovitve kažejo, da sta oba romana vključevala tako pozitivne kot negativne družbene predpostavke o starosti, vendar pa sta se pri tem razlikovala predvsem pri odzivu protagonistov. Protagonist romana Old Man's War je stereotipe ponotranjil in se jim prilagodil, da je bil v družbi spet obravnavan kot produktiven in enakovreden član, medtem ko se je protagonistka romana Remnant Population stereotipom uprla, svojo družbo zapustila in dokazala, da imajo starejši ljudje v družbi lahko visoko vrednost kljub svoji starosti. Reprezentacije, ki so temeljile na negativnih stereotipih, lahko nekritičnega bralca spodbudijo k njihovemu reproduciranju, problematiziranje teh stereotipov pa lahko bralca spodbudi k njihovemu preizpraševanju.
Raziskava sicer ne analizira dejanskega učenja bralcev, temveč izpostavlja potencial znanstvene fantastike kot žanra, s pomočjo katerega se lahko bralci priložnostno učijo o družbenih problemih. To priložnostno učenje lahko spodbudi tudi transformativno učenje, pri katerem bralci svoja prepričanja na podlagi na novo usvojenega znanja spremenijo ali prilagodijo.
|