Podrobno

Epidemiologija dolgega covida
ID Kobal Grum, Darja (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (232,99 KB)
MD5: 4D6E26776E6BA69BB7EB83F1534C9EDA
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/962/chapter/4942 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Dolgi covid predstavlja pomemben javnozdravstveni in psihološki izziv, ki presega okvir akutne okužbe s SARS-CoV-2. Epidemiološka obravnava vključuje proučevanje razširjenosti, dejavnikov tveganja ter funkcionalnih in psiholoških posledic bolezni. Poglavje poudarja, da epidemiološko razumevanje dolgega covida ni odvisno le od razširjenosti bolezni v populaciji, temveč tudi od tega, kako dolgi covid opredelimo in merimo. Zaradi razlik v definicijah, časovnih pragovih in načinih merjenja se ocene razširjenosti dolgega covida med raziskavami pomembno razlikujejo, kar otežuje primerljivost epidemioloških podatkov. Poseben pomen ima tudi vključevanje funkcionalne prizadetosti in duševnega zdravja v opredeljevanje dolgega covida, saj zgolj prisotnost simptomov ne zajame celotnega bremena bolezni. V reprezentativni raziskavi med delovno aktivnimi odraslimi v Sloveniji, izvedeni leta 2023, je opredeljene kriterije dolgega covida izpolnjevalo 29,5 % udeležencev. Večja razširjenost je bila ugotovljena pri ženskah, mlajših odraslih in osebah z večjo ekonomsko stisko. Med najpogostejšimi simptomi so bili utrujenost, zmanjšana telesna zmogljivost, bolečine v mišicah in sklepih, posebej izrazite pa so bile dolgotrajne kognitivne težave in motnje spanja, ki pomembno vplivajo na vsakodnevno funkcioniranje in delovno zmožnost. Poleg tega poglavje izpostavlja, da epidemiološka obravnava dolgega covida ostaja nepopolna, če se omeji zgolj na telesne simptome in ne vključuje tudi psihološkega funkcioniranja, blagostanja ter funkcionalnih posledic. Potrebni so standardizirano epidemiološko spremljanje, multidisciplinarna obravnava in intervencije, ki poleg zmanjševanja telesnih simptomov naslavljajo tudi kognitivno in čustveno funkcioniranje, psihološko blagostanje ter prilagajanje posameznika na dolgotrajne posledice bolezni.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:dolgi covid, postcovidno stanje, epidemiologija, psihološka stiska, blagostanje, duševno zdravje, funkcionalna prizadetost, kakovost življenja, biopsihosocialni model
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Založba Univerze v Ljubljani
Leto izida:2026
Št. strani:Str. 73-91
PID:20.500.12556/RUL-188981 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.9:616-036.21
COBISS.SI-ID:293172995 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:30.09.2026
Število ogledov:12
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Dolgi covid : onkraj telesnih simptomov
Uredniki:Anja Podlesek, Gaja Zager Kocjan
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Založba Univerze
Leto izida:2026
ISBN:978-961-297-892-1
COBISS.SI-ID:291448323 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Long COVID represents an important public health and psychological challenge that extends beyond the acute phase of SARS-CoV-2 infection. Its epidemiological investigation includes examining prevalence, risk factors, and the functional and psychological consequences of the disease. This chapter emphasizes that the epidemiological understanding of long COVID depends not only on its prevalence in the population but also on how the condition is defined and measured. Differences in long COVID definitions, time thresholds, and measurement approaches contribute to substantial variability in prevalence estimates across studies, limiting the comparability of epidemiological findings. Particular importance is placed on incorporating functional impairment and mental health into the definition of long COVID, as the mere presence of symptoms does not adequately capture the overall burden of the condition. In a representative survey of the working-age adult population in Slovenia conducted in 2023, 29.5% of participants met the defined criteria for long COVID. Higher prevalence was observed among women, younger adults, and individuals experiencing greater economic hardship. The most frequently reported symptoms included fatigue, reduced physical capacity, and musculoskeletal pain, while persistent cognitive difficulties and sleep disturbances were particularly prominent, substantially affecting daily functioning and work ability. The chapter further argues that the epidemiological assessment of long COVID remains incomplete if it focuses solely on physical symptoms without also considering psychological functioning, well-being, and functional outcomes. Standardized epidemiological monitoring, multidisciplinary care, and interventions are needed to reduce physical symptoms while also addressing cognitive and emotional functioning, psychological well-being, and individuals’ adjustment to the long-term consequences of the illness.

Ključne besede:long COVID, post-COVID condition, epidemiology, psychological distress, well-being, mental health, functional impairment, quality of life, biopsychosocial model

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J5-4591
Naslov:Dolgotrajni covid kot zapuščina pandemije: psihološki simptomi, psihosocialni dejavniki in posledice

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj