Prispevek se ukvarja s krščanskim pojmovanjem ljubezni tipa agape. V okviru glavne teze raziskujemo, kako ljubezen do bližnjega odraža pojmovanje človečnosti in hkrati tudi meje našega razumevanja človečnosti. Znotraj krščanske tradicije je agape predstavljena kot ljubezen do bližnjega, ki presega meje družbenih norm oziroma pravil vedênja znotraj določene družbe. Prispevek agape umešča v okvir kognitivne teorije čustev in jo razume kot univerzalno človeško ljubezen. Meje našega razumevanja človečnosti so ponazorjene s primeri, iz katerih je razvidna empistemična nepravičnost, ki izraža neuspeh v prepoznavanju človečnosti drugega.
|