Podrobno

Raziskovanje učiteljevih faz šolske interpretacije pri pouku književnosti
ID Martinčević, Mateja (Avtor), ID Petek, Tomaž (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,35 MB)
MD5: 2B0F477FA497B53F3BA0A7DAE91FA231

Izvleček
Magistrsko delo se osredotoča na faze šolske interpretacije literarnega besedila pri pouku književnosti. Namen dela je raziskati, kako učitelji razrednega pouka načrtujejo in izvajajo priporočen model faz šolske interpretacije, ki ga predlaga učni načrt, koliko časa in poudarka mu namenijo, kakšno vlogo imajo pri tem učitelj in učenci, katere metode uporabljajo učitelji v posameznih fazah, kako poteka interpretativno branje, kako se uresničujejo zastavljeni učni cilji ter kaj o fazah menijo učitelji. V teoretičnem delu so predstavljena izhodišča slovenščine kot učnega predmeta, didaktike, tradicionalnega in komunikacijskega pouka književnosti, sam pouk književnosti, cilji, učne metode in učiteljeva vloga. Posebna pozornost je namenjena posameznim fazam šolske interpretacije, in sicer uvodni motivaciji, napovedi besedila in njegovi umestitvi, interpretativnemu branju, premoru po branju in izražanje doživetij, izražanju doživetij z analizo, sintezo in vrednotenjem ter ponovnemu branju in novim nalogam. Empirični del temelji na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih postopkov. V raziskavi je sodelovalo dvajset učiteljev razrednega pouka, ki so v šolskem letu 2025/2026 poučevali književnost. Podatki so bili zbrani z analizo učnih priprav, neposrednim opazovanjem pouka s pomočjo opazovalne sheme ter strukturiranimi intervjuji vseh sodelujočih učiteljev. Rezultati kažejo, da skoraj vsi učitelji sledijo modelu faz šolske interpretacije, pri čemer se posamezne faze razlikujejo glede na pojavnost, poudarjenost in časovni okvir, ki jim je namenjen. Učitelji faze premora po branju in izražanje doživetij niso uvrščali med ključne, njeno manj dosledno izvajanje pa lahko omejuje priložnosti učencev za neposreden osebni odziv na prebrano besedilo. Učiteljeva in učenčeva vloga se skozi faze spreminja. V posameznih fazah so uporabljene različne učne metode. Faza interpretativnega branja je bila vedno prisotna in izrazito poudarjena, učitelj pa je pri tem nastopal kot bralni model. Učni cilji so bili praviloma jasno izraženi v pripravi in preverjeni, učenci pa so bili pri njihovem usvajanju aktivni. Analiza intervjujev kaže, da učitelji faze šolske interpretacije večinoma razumejo kot pomembno usmeritev pri pripravi na pouk književnosti. Analiza ugotovitev raziskave kaže, da se teoretična izhodišča komunikacijskega pouka književnosti in faz šolske interpretacije uresničujejo v pedagoški praksi. Rezultati hkrati opozarjajo na manj dosledno izvajanje faze premora po branju in izražanja doživetij, kar zmanjšuje zmožnost učenčevega neposrednega odziva na prebrano besedilo. Model faz šolske interpretacije se kaže kot pomemben in prilagodljiv didaktični okvir za načrtovanje in izvajanje pouka književnosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:pouk književnosti, faze šolske interpretacije, interpretativno branje, razredni pouk
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-188781 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.09.2026
Število ogledov:20
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Exploring the Phases of Teachers’ Literary Interpretation in Literature Instruction
Izvleček:
This master's thesis focuses on the phases of school-based interpretation of literary texts in literature classes. The aim of the thesis is to investigate how primary school teachers plan and implement the recommended model of school interpretation phases outlined in the Slovenian national curriculum, how much time and emphasis they devote to each phase, the role of teachers and pupils within these phases, the teaching methods employed, the implementation of interpretative reading, the realization of intended learning objectives, and teachers’ opinions and perspectives regarding these phases. The theoretical part presents the foundations of the Slovene language subject, literary didactics, traditional and communicative approaches to literature teaching, literature instruction itself, learning objectives, teaching methods, and the role of the teacher. Particular attention is devoted to the individual phases of school-based literary interpretation: introductory motivation, the announcement and contextualization of the text, interpretative reading, the pause following reading and the initial responses, responses following reading through analysis, synthesis and evaluation, and rereading accompanied by new tasks. The empirical part is based on a combination of qualitative and quantitative research approaches. The study involved twenty primary school teachers who taught literature classes during the 2025/26 school year. Data were collected through the analysis of lesson plans, direct classroom observation using an observation protocol, and structured interviews with all participating teachers. The results indicate that almost all teachers follow the model of school interpretation phases, although individual phases differ in terms of frequency, emphasis, and time allocation. Teachers did not consider the post reading pause and expression of responses to be among the key phases, while its less consistent implementation may limit students' opportunities for an immediate personal response to the text they have read. The roles of the teacher and pupil vary throughout the different phases. Various teaching methods are employed depending on the phase. The interpretative reading phase was present in all observed lessons and received considerable emphasis, with teachers consistently acting as reading models. Learning objectives were generally clearly stated in lesson plans and subsequently assessed, while pupils actively participated in achieving them. The analysis revealed that teachers largely perceive the phases of school interpretation as an important guideline for planning literature instruction. The overall analysis of the findings demonstrates that the theoretical principles of the communicative approach to literature teaching and the model of school interpretation phases are being implemented in educational practice. At the same time, the results point to the less consistent implementation of the phase involving a pause after reading and the expression of initial responses, which limits pupils’ opportunities to react directly and personally to the literary text. The model of school interpretation phases thus appears to be an important and flexible didactic framework for planning and implementing literature instruction.

Ključne besede:literature instruction, phases of school-based interpretation, interpretative reading, primary education

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj