Podrobno

Življenje v priporu: med nedolžnostjo in kaznijo
ID Jocif, Eva (Avtor), ID Mihelj Plesničar, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Tadič, Darja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (987,51 KB)
MD5: AD829D789228B3C70471EDF986E5A398

Izvleček
Magistrsko delo obravnava doživljanje pripora v Sloveniji s perspektive oseb z izkušnjo pripora. Priprte osebe predstavljajo pomemben in naraščajoč delež vseh zaprtih oseb, kljub temu pa ostajajo njihove življenjske izkušnje in posledice enega najstrožjih režimov kazenskega sistema razmeroma slabo raziskane. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako posamezniki doživljajo vsakdan v priporu, kje iščejo smisel, kako pripor vpliva na njihovo identiteto in občutek dostojanstva ter katere izboljšave v smeri večje normalizacije bi bile mogoče znotraj obstoječih zakonskih okvirjev. Izhajala sem iz teoretičnih izhodišč totalnih ustanov, »bolečin zapora«, koncepta normalizacije, življenjskega smisla, spreminjanja identitete v priporu in pomena namenskih dejavnosti. V empiričnem delu je bilo izvedenih trinajst delno strukturiranih intervjujev z obsojenimi osebami, ki so bile pred prestajanjem kazni zapora v priporu. Rezultati kažejo, da je pripor doživet predvsem kot nenadna prekinitev običajnega življenja, obdobje negotovega čakanja in izrazito omejene avtonomije. Dolgotrajnost postopkov, pomanjkanje informacij, omejeni stiki in zlasti pomanjkanje smiselnih dejavnosti povečujejo monotonost, negativne misli in občutek izgubljenega časa. Intervjuvanci smisel najpogosteje iščejo v odnosih z bližnjimi in drugimi zaprtimi osebami, stikih z zunanjim svetom, vsakdanjih rutinah in ustvarjalnih, športnih in izobraževalnih dejavnostih. Pripor posega tudi v posameznikove družinske, starševske, partnerske in delovne vloge ter ga izpostavlja stigmi, njegovo dostojanstvo pa ogrožajo predvsem izguba zasebnosti, odvisnost od drugih in neenaka razmerja moči. Pozitivna ugotovitev je, da je po oceni intervjuvancev za osnovne potrebe in zdravstveno oskrbo načeloma dobro poskrbljeno, vendar materialni pogoji sami ne zadostujejo za humano izkušnjo pripora. Večjo normalizacijo bi bilo mogoče doseči z daljšo odprtostjo sob, več nadzorovanega gibanja, raznovrstnimi prostovoljnimi dejavnostmi, bolj kakovostno uporabo zunanjih površin, lažjim ohranjanjem stikov in bolj predvidljivo strokovno podporo. Delo prispeva k socialnopedagoškemu razumevanju pripora kot življenjskega in odnosnega prostora, v katerem so poleg varnosti ključni tudi avtonomija, participacija, pripadnost in možnosti za smiselno delovanje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:pripor, doživljanje pripora, identiteta, dostojanstvo, smisel, namenske dejavnosti
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-188779 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.09.2026
Število ogledov:11
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Life in Remand Detention: Between Innocence and Punishment
Izvleček:
This master’s thesis examines the experience of remand or detention in Slovenia from the perspective of those who have undergone it. Detainees constitute a significant and growing proportion of the total incarcerated population, yet their lived experiences and the consequences of facing one of the penal system’s strictest regimes remain relatively under-researched. The aim of the thesis was to determine how individuals experience daily life in remand, where they find meaning, how remand affects their identity and sense of dignity, and what improvements towards greater normalization might be possible within existing legal frameworks. The study drew upon theoretical concepts such as “total institutions”, “the pains of imprisonment”, normalization, the search for meaning in life, identity transformation during remand, and the importance of purposeful activities. The empirical part consists of thirteen semi-structured interviews with convicted individuals who had spent time in remand prior to serving their prison sentences. The results indicate that remand is primarily experienced as a sudden disruption of ordinary life, a period of uncertain waiting, and a time of severely restricted autonomy. Protracted proceedings, a lack of information, limited contact with others, and, above all, a lack of meaningful activities increases monotony, negative thoughts, and the feeling of wasted time. Interviewees most frequently find meaning in relationships with loved ones and other inmates, contact with the outside world, daily routines, and creative, athletic and educational activities. Remand also impinges upon an individual’s roles within the family, as a parent, as a partner, and in the workplace, while exposing them to stigma; their dignity is primarily threatened by the loss of privacy, dependence on others and unequal power dynamics. A positive finding is that, according to the interviewees, basic needs and medical care are generally well met; however, material conditions alone are insufficient to ensure a humane remand experience. Greater normalization could be achieved through longer periods with cell doors open, increased supervised movement, a variety of voluntary activities, better utilization of outdoor areas, easier maintenance of contact with the outside world, and more predictable professional support. This work contributes to a socio-pedagogical understanding of remand as a space for living and relationships, where – alongside security – autonomy, participation, a sense of belonging, and opportunities for meaningful activity are also crucial.

Ključne besede:remand, experience of remand, identity, dignity, meaning, purposeful activities

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj