Podrobno

Narrative des Schweigens. Die literarische Darstellung sexueller Gewalt im Zweiten Weltkrieg
ID Oblak, Nika (Avtor), ID Virant, Špela (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (837,14 KB)
MD5: 2B4FE548E5E667D21A370706AF5282B1

Izvleček
Sexuelle Gewalt gehört seit den ersten Zivilisationen zu den häufigen Gewaltformen in Kriegskonflikten und wird oft mit dem Konzept des „Schweigens“ in Verbindung gebracht. Besonders prägend war das Phänomen im Zweiten Weltkrieg, wobei heutzutage vor allem die Gewalttaten von Angehörigen der Roten Armee gegenüber deutschen Frauen am Kriegsende historisch erforscht werden. Das Thema wurde in der deutschen Nachkriegszeit jedoch nur eingeschränkt öffentlich und diskursiv thematisiert, was sich als Resultat verschiedener Diskursregulierungen verstehen lässt. Dadurch entstanden unterschiedliche Formen des „Schweigens“, die auch den literarischen Diskurs der Nachkriegszeit und der Gegenwart beeinflussten. Die vorliegende Arbeit untersucht die Regulierungsmechanismen des Themas innerhalb des literarischen Diskurses sowie die Einwirkungen anderer Diskurse auf die deutsche literarische Produktion. Darüber hinaus analysiert sie noch die Sichtbarkeit dieser diskursiven Marginalisierungen auf sprachlicher, inhaltlicher und kontextueller Ebene ausgewählter literarischer Werke der Nachkriegszeit und Gegenwart.

Jezik:Nemški jezik
Ključne besede:sexuelle Gewalt im Krieg, Rote Armee, Diskurs, deutsche Nachkriegszeit- und Gegenwartsliteratur
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-188760 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.09.2026
Število ogledov:31
Število prenosov:4
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Narativi molka. Literarna upodobitev spolnega nasilja v drugi svetovni vojni
Izvleček:
Spolno nasilje sodi od časa prvih civilizacij med pogoste oblike nasilja v vojnih konfliktih in je pogosto povezano s konceptom „molka“. Fenomen je bil posebej prisoten v drugi svetovni vojni, pri čemer so dandanes zgodovinsko raziskana zlasti dejanja nasilja Rdeče armade nad nemškimi ženskami ob koncu vojne. Kljub temu je bila tema v nemškem povojnem obdobju v javnem in diskurzivnem prostoru tematizirana zgolj v omejeni obliki, kar je moč razumeti kot rezultat različnih diskurzivnih regulacij. Pri tem so nastale raznolike oblike „molka“, ki so vplivale tudi na nemški literarni diskurz povojnega časa in sodobnosti. Naloga raziskuje mehanizme regulacije teme znotraj literarnega diskurza ter vpliv drugih diskurzov na nemško literarno produkcijo. V povezavi s tem delo na podlagi izbranih literarnih besedil povojnega obdobja in sodobnosti analizira tudi načine, kako se diskurzivne marginalizacije odražajo na jezikovni, vsebinski in kontekstualni ravni besedil.

Ključne besede:spolno nasilje v vojni, Rdeča armada, diskurz, nemška povojna in sodobna literatura

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj