Monitoring je temelj varstva prostoživečih živali. Med razpoložljivimi metodami je spremljanje s foto-pastmi postalo ključno orodje, saj omogoča neinvazivno zbiranje podatkov in zanesljivo ocenjevanje populacijskih parametrov, kot sta gostota in številčnost. Populacija evrazijskega risa (Lynx lynx) v Dinarskem gorstvu je bila do nedavnega močno ogrožena zaradi parjenja v sorodstvu. Za preprečitev njenega izumrtja se je leta 2017 začel varstveni program krepitve populacije. Ta naloga dokumentira uporabo foto-pasti za spremljanje demografskega okrevanja risa v Dinarskem gorstvu ter za proučevanje njegovih interakcij z drugo zaščiteno mačjo vrsto, simpatrično evropsko divjo mačko (Felis silvestris). Z uporabo čezmejnih podatkov iz Slovenije in Hrvaške ter modelov prostorskega ulova s ponovnim ulovom (SCR) podajamo prve ocene gostote in številčnosti dinarske populacije risa ter spremljamo njene spremembe v štiriletnem obdobju. Rezultati kažejo na > 40% povečanje gostote po krepitvi populacije, kar poudarja učinkovitost tega varstvenega ukrepa. Hkrati pokažemo, da lahko heterogena postavitev foto-pasti, zlasti vključevanje risjih markirnih mest, povzroči pristranske ocene gostote, če je ne upoštevamo pri SCR modeliranju. Opišemo tudi pomen sodelovanja lovcev pri monitoringu, ki je izboljšalo zbiranje podatkov, njegovo družbeno sprejemljivost in upravljavsko relevantnost. Nazadnje pokažemo, da se ris in divja mačka pojavljata na istih območjih in imata podobno dnevno aktivnost, vendar se divja mačka izogiba risjim markirnim mestom. Z združevanjem obsežnega monitoringa s foto-pastmi, državljanske znanosti in sodobnega modeliranja ta naloga vzpostavlja celovit okvir za vrednotenje varstvenih ukrepov evrazijskega risa v regiji, ter opredeljuje njegovo dolgoročno spremljanje.
|