Podrobno

Kemotermično utrjevanje površine jekla 25CrMo4
ID Kastelic, Jan (Avtor), ID Zorc, Matija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (10,91 MB)
MD5: EE5DE0D0031ABEA1F0563AA95BE762AB

Izvleček
V diplomskem delu je bil raziskan vpliv treh postopkov kemotermičnega površinskega utrjevanja na jeklo 25CrMo4, in sicer cementacije, plazemskega nitridiranja in karbonitridiranja. Namen raziskave je bil primerjati njihov vpliv na trdoto, globino utrjenih plasti, globino površinsko spremenjenih območij, porazdelitev ogljika in dušika ter nastalo mikrostrukturo. Za eksperimentalno delo je bilo pripravljenih šest vzorcev, po dva za vsak postopek. Po kemotermični obdelavi so bile izvedene meritve trdote po Vickersu pri obremenitvi 0,5 kgf, metalografske preiskave, preiskave z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) ter energijsko disperzijske spektroskopske analize (EDS). Iz profilov trdote so bile določene globine utrjenih plasti, na prečnih prerezih pa so bile metalografsko ocenjene globine površinsko spremenjenih območij. Največja izmerjena trdota cementiranega vzorca je znašala 692 HV, plazemsko nitridiranega 730 HV in karbonitridiranega 754 HV. Globina utrjene plasti, določena iz profila trdote, je pri cementiranem vzorcu znašala približno 0,57 mm in pri karbonitridiranem približno 0,42 mm; globina nitridirane plasti pa približno 0,42 mm. Metalografsko ocenjene globine površinsko spremenjenih območij so znašale približ-no 0,31 mm pri cementaciji; 0,23 mm pri plazemskem nitridiranju in 0,44 mm pri karbonitridiranju. Energijsko disperzijske spektroskopske analize so pokazale obogatitev območja ob površini z ogljikom pri cementaciji, z dušikom pri nitridiranju ter z ogljikom in dušikom pri karbonitridiranju. Mikrostrukturne preiskave so pri cementiranem in karbonitridiranem vzorcu pokazale pretežno nizkotemperaturno popuščeno martenzitno mikrostrukturo na površini ter mešano mikrostrukturo v je-dru, medtem ko je nitridirani vzorec v jedru ohranil feritno-perlitno mikrostrukturo.Ugotovljeno je bilo, da so vsi trije postopki povečali trdoto površinskega območja. Pri uporabljenih procesnih pogojih je karbonitridiranje zagotovilo največjo izmerjeno trdoto, plazemsko nitridiranje pa najmanjšo spremembo lastnosti jedra.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:jeklo 25CrMo4, kemotermično površinsko utrjevanje, cementacija, plazemsko nitridiranje, karbonitridiranje, trdota
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:NTF - Naravoslovnotehniška fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-188727 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.09.2026
Število ogledov:24
Število prenosov:4
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Thermochemical surface hardening treatment of 25CrMo4 steel
Izvleček:
The effects of carburizing, plasma nitriding and carbonitriding on 25CrMo4 steel were investigated. The aim was to compare their effects on hardness, the depth of harde-ned layers, the depth of surface-modified regions, the distribution of carbon and ni-trogen, and the resulting microstructure. Six specimens were prepared, with two used for each treatment. After thermochemical treatment, Vickers hardness mea-surements at a load of 0.5 kgf, metallographic examinations, scanning electron mic-roscopy (SEM) and energy-dispersive X-ray spectroscopy (EDS) analyses were car-ried out. The depths of hardened layers were determined from hardness profiles, while the depths of surface-modified regions were estimated metallographically on cross-sections. The maximum measured hardness was 692 HV for the carburized specimen, 730 HV for the plasma-nitrided specimen and 754 HV for the carbonitrided specimen. The hardened layer depth was approximately 0.57 mm for the carburized specimen and 0.42 mm for the carbonitrided specimen, while the nitriding hardness depth was approximately 0.42 mm. The metallographically estimated depths of the surface-modified regions were approximately 0.31 mm after carburizing, 0.23 mm after plasma nitriding and 0.44 mm after carbonitriding. Energy-dispersive X-ray spectroscopy analyses showed enrichment of the near-surface region with carbon after carburizing, with nitrogen after nitriding, and with both carbon and nitrogen after carbonitriding. Microstructural examinations of the carburized and carbonitrided specimens showed a predominantly low-temperature tempered martensitic microstructure at the surface and a mixed microstructure in the core, whereas the nitrided specimen retained a ferritic-pearlitic microstructure in the core. All three processes increased surface-region hardness. Under the applied processing conditions, carbonitriding produced the highest measured hardness, whereas plasma nitriding caused the least change in the properties of the core.

Ključne besede:25CrMo4 steel, thermochemical surface hardening, carburizing, plasma nitriding, carbonitriding, hardness

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj